159
pol ž; pih-ati: pi š; rok-a: obroč; lož (iz: log-j; kjer žival
leži, notranjsko).1
s to pripono se tvorijo tudi imena delujočih oseb, n. pr.
de-ti, de-jem: z l odej ; vod-iti: voj (iz: vod-j-); mog-el, moči:
ve lmož (= ki veliko premore).
b)
-ja,
n. pr. večer: večerja; duh: daša (iz:duh-ja); vrag:
vraža (iz: vrag-ja); de-ti, dejem: na-de- ja, o-de- ja; gospod:
go s pa (iz: gospod-ja); mok-er: moča; pitati: pi ča; krad-em:
kraja; maz-ati: maža; rd-eti: rja (iz: rdja); svet-iti: s veča;
pas-em: paša; suh: s uša; tast: t aš ča; tolst: t o l š ča ; gnet-em:
gneča; žel-eti: že l j a; sukno: s uknja.
c)
-je, n. pr. lež-em, leg-el: l ože (iz: log-je, pomeni isto
kar l ož) ; dalje spadajo sem tvorbe, kakor: morje, pol j e itd.
s to pripono (
-j, -ja, -je)
se tvorijo tudi (svojilni) pridevniki (gl. § 289., 1.).
č)
-j
(i-jevska osnova): vož, voži, nem.: s trick (sor.: vez-ati);
gož, gož i ; ml eč (iz: ml ek- o) , mlaj (iz: mlad-j).
3. Pripona
-ji
za moške,
-ja
za ženske in
-je
za srednje
samostalnike (prv.
-ij, -ija, -ije2).
a)
s pripono
-ji
se tvorijo v sedanji slovenščini le pridev
niki (gl. § 289., 2.).
b)
-ja, n. pr. gost: g o s tja; l adj a (v izvedenkah se rabi
starejša oblika l adi j a , n. pr. l adi jni , l a d i j s ki).
Tujega izvora je pripona
-ija,
n. pr. b aha r i j a , b e r a č i j a itd.; ta pri
pona je izposojena iz nem.
-ei
(srednjevisokonemški
-ie),
v nemščini je izpo
sojena iz latinščine.
c)
-je,
n. pr. znamenj e , us t j e, kamenj e , dobovje,
korenj e , l i s t j e, og l j e , ze l j e; zdravj e , v e s elje.
4. Pripona
-aj
se pritika glagolom in znači de l uj oče
osebe, n. pr. čuvaj, s trežaj, točaj; dalje imamo tvorbe, kakor:
lnčaj, s težaj, streljaj, tečaj, vršaj itd. Na zmanjševalne gla
gole (n. pr. mi g l j a t i , r e z l j a t i , s kak l j a t i itd.) so naslonjene
tvorbe, kakor: mi g l j aj , vzdi hl j a j , (u)gr i ž l j aj .
5. Pripona
-v
za samostalnike mošk. spola (n. pr. gni-ti:
gne-v;li-ti: l i -v, nal i -v; peti: na - pe - v3);
-va
za žen. spol
(n. pr. de-te: de-va , mr-va [iz korena mr-, zdrobiti], g l ava
[iz: gol -v a, podstava: gol , prvotni pomen: lobanja], pl e-v a,
s l i - v a itd.);
-vo
za srednji spol (n. pr. pi-ti: pivo).
1
Prim. Vrtovec, Kmetijska kemija 1847, 73: Hlapčon se zavali v lož, ne
mehkejši od zajčjega.
2 Poleg
-ьj.
-
ьja
, -
ьje.
3 s to pripono se tvorijo tudi pridevniki, n. pr. ž i - v , s i - v, p l a - v itd.
