167
c)
-ko,
n.pr. jabol -ko.
44.
Pripona
-əc,
-ca, -ce:
a)
Pripona
-
ə
c
se pritika raznim besednim vrstam, n. pr.:
1. Pridevnikom in zaimkom, n. pr. bel: be l ec , črn: črnec ,
edin: edi nec ; kr i ve c , mr t vec ; studen: s tudenec.
2. s amostalnikom, n. pr. planina: p l an i ne c ; do l i nec ,
pol j anec , Pr imorec , Tolmi nec , Po s avec.
3.
Trpnopreteklemu deležniku, n. pr. pos l an
-
e c , reš enec ,
učenec , utopl j enec .
4. Iz samostalnikov tvori manjšalne besede, n. pr. brat:
brat ec ; zvonec ; mnogo takih samostalnikov nima več manj-
šalnega pomena, n. pr. konec, hl apec , udarec, s t r i c , 1
vrabec , žrebec; lastna imena Gradec, Ho(l)mec.
5. s to pripono se tvorijo iz g l a g o l skih podstav imena
de l uj oč i h oseb. s em spadajo:
a)
imena na
-ec;
pripona
-ec
se pritika glagolskemu ko
n.pr. god-em: god- ec; jesti, jed-el: j edec ; jezd-iti: j ezdec ;
kos-iti: ko s ec; kup-iti: kupec; lov-iti: l ovec ; mol-iti: mol eč
(Ravn.); hval-iti: hvaleč (Dalm.); pis-ati: pi sec; vod-iti: vodeč
(Trubar) žeti, žanj-em: žanj ec;
(i)
imena na
-avec, -ivec; -avka, -ivka
(in pridevniki, ki so
se končali prvotno na
-aven, -iven);
ta imena so izvedena veči
noma iz glagolskih pridevnikov na
-av
in
-iv2
(n. pr. iz de l av :
de l ave c , de l avka ; i zbo l ehav : bo l ehave c , bo l ehavka;
hirav:8hi rave c , hi ravka ; igrav: i gravec , i g r a v k a ; lajav
(Trubar: lajavi psi): l a j avec ; sanjav: s anj avec; razdirav:
razdi ravec , razdi ravka ; vojskovav: vo j s kovavec ; za-
povedovav: zapovedovavec itd.); nekatera imena pa so izvedena
iz glagolske podstave, na katero je pristopil
-v
(n. pr. bravec ,
k l ave c itd.).
Prvotna končnica se v sedanji pisavi še hrani ali pa se
piše poleg nje
-alec, -ilec, -alka, -ilka
(več o tem § 40.).
Iz glagolskih pridevnikov na
-av
in
-iv
je tudi mnogo p r i d e v n i k o v
s prvotno končnico -
aven
,
-iven
(sedaj
-alen, -ilen
), n. pr. vojskovav: vojskova-
1
Iz : s t r i j , s t r i j -e c .
2
Takih pridevnikov je bilo nekdaj več; prim. Trubar: opomi n a ve
l i s t i k e (tož. množ.); Dalmatin ima na tem mestu že novo izvedenko: opo-
m i n a v n e l i s t i k e ; dalje: b a h a v , d r emav , g i z d av , k u j a v , ma j a v ,
o p o t i k a v , u j e d a v , z a h a j a v (zahajava zvezda = blodeča, Trubar); dalje:
b l i skav (prim. b l i ska v i c a ) , b l i sk a v a posoda.
3
Ta pridevnik je še v rabi, n. pr. h i r a v a starost (Župančič).
