17. Pripona
-ar, -ara:
a)
-ar,
rod.
-arja
pomeni osebe glede na njih delo, n. pr.
drvar , kravar , me s ar, ml i nar , ovčar, s l epar itd.
b)
-ara,
n. pr. košara, kozara (kozji hlev, odtod lastno
ime Kozari šče) .
18. Pripona
-ur, -ura
pomeni velikost (in se rabi navadno
v zaničljivem pomenu), n. pr. meh: mehur (poleg mehi r; iz:
mehyr-), kača: ka čur; baba: babura; glava: g l a v ura;
žaba: žabu ra.
19. Pripona
-ir
(iz: yr),
-ira
(iz: yra):
a)
-ir,
n. pr. kosa: kos -ir (nož krivec); voda: vod- i r;
meh: m eh ir ; osa: os ir; hud: hudi r; močvi r, s kovi r , rezir.
b)
ira,
n. pr. s ek- i ra (sor.: sek-ati).
20.
Pripona
-
ə
l, -la, -lo:
a) -
ə
l
,
n.pr.vez-ati
:
voz - e l , voz l a; pek- e l , pekl a (sor.
nem. Pech); vog - e l , vog - l a . 1
b)
-la,
n.pr. tes-ati: t es-la; met-em: met-la; os-ter: os -la;
žva-ti: žva-la; dalje: megla, žila, s trela, s ila, prešla (v be
sedi pr e s l i ca, sor.: pred- em) ; v i l e , rogovi l a.
c)
-lo,
n. pr. de-ti, dejem: delo; ta pripona pomeni orodje
in s r eds tvo, s katerim se izvršuje kako dejanje, n. pr. vez-em,
vesti: veslo; strsl .vresti (vezati): po-vreslo; mazati: mas lo;
čit-ati, št-eti (iz: čьt-eti): č i s lo, č i s l a t i ; 2 dalje imamo tvorbe
na
-lo
(prvotno na
-dlo),
n. pr. ši-ti: š i l o; ora-ti: ora- l o; miti:
mi l o; treti: tr l o (v besedi trlica), odtod izvedenke: g r l i c a ,
s e l i š č e , tor i l o; dalje: obl ač i l o , k r e s i lo, bodal o, s t o
palo, z i jal o , og l eda l o , držal o, kazal o , p i s alo, s toj alo,
črni l o, kadi l o, kropi l o, množ. nos i l a ; dalje: povrač i l o ,
obračilo (n. pr. po obračilo ste šli v Kranj, t. j. takoj ste obrnili),
pos oj i l o; mehčanje (posojilo nam. posodilo, povračilo nam. po-
vratilo) je naslonjeno na obliko 5. vrste: posojati, vračati.
č)
-l (i-jevska osnova): ra - l , rod. ra- l i ; bi - l , bi - l i ; god
em: g o s l i ; j a s li (sor.: j e s ti).
1
s to pripono se tvorijo tudi pridevniki, n.pr. ok r og e l (strsl. okragl
ъ
,
sor.: kr og) ; n ag e l , obe l, p u h e l , smel , b e - l , č i
- l
(sor.: po - č i - j em) ,
z r e - l , s ve t e l , t o p e l , vo t e l ; dalje deležniki: n e s el, n e s l a , n e slo itd.
2
Besede t e s l a , ž i l a ; v e s lo, p o v r e s lo, m a s lo, č i s lo itd. imajo
prvotno pripono
-sla, -slo,
n.pr. v e s lo iz v e z - s lo, č i s lo iz č i t - s lo.
