21. Pripona
-el, -ela, elo:
a)
el,
n. pr. pleva: pl ev - e l ; dalje pridevniki: v e s - e l ,
deb-el , k i s -el , rod. k i s -el a (mlajša oblika: k i s la, -lo).
b)
-ela,
n. pr. beče l a (odtod: čebe l a) , de ž e l a (iz: dr-
že l a, sor.: drž-ava), omel a, žuže l a (v besedi žuželka).
c)
-elo,
n.pr. krepe l o (krepelce); medel o (iz: metelo).
22. Pripona -əlj, n. pr. kašel j , kašl j a (iz korena kas-, sor.
nem. hus-ten); češ e l j , češ l j a ; roge l j , krhe l j , s mrkelj.
23. Pripona
-
l
j
a
(iz:
-dlja)
tvori imena ženskih delujočih
oseb, n. pr. pr el j a (predica); sorodne so tvorbe na
-ilja,
n. pr.
per i l ja, š i v i l j a , t er i l j a , doj i l j a , vodi l j a (na vzhodu,
pomeni družico pri svatbi) itd.
24. Pripona
-ulj,
n. pr. me t - u l j ;
-ulja,
n. pr. t r a v ul ja
(slaba trava) k l e p e t ul ja, no sul ja, r ogu l ja; zajkl j a (iz:
zajknl ja) , vo l ku l j a , črnkl ja (iz: črnkul ja).
25. Pripona
- e l
1 pri osnovah na -i, n. pr. pogub-a: po -
g i be l (iz: pogybelь), kop-ati se: kop- e l , pisk-ati: p i š ča l (iz:
piskelь), z i be l ; vrze l (kor.vrz-,zapirati); kodel polegkodelja.
26. Pripona
-t, -ta, -to
; osnove na -i imajo
-t,
rodilnik
- t i
:
a)
-t
(strsl. tъ), n. pr. prs -t, l i s -t; pot (iz: pokt, sor.:
pečem) s chweiß; ta-jiti: ta- t ; t r o - t (sor. nem. Drohn-e); s a-t-
(ovje); ču-t, s lu-t.
b)
-ta,
n. pr. vrt-eti: v r s ta (nastalo iz: vr t - t a ) ; krasta
(kor. ka r s - praskati); peta, trta.
c)
-to,
n. pr. dolb-em: dl eto; se-jati: s i - t o; (s)tisk-ati:
t e s to (iz: t e s kto, kar se gnete); (za)vr-em, vr-eti (= zapr-eti):
vrata; ži-jem: ži to; l eto, zlato.
c)
-t (strsl. tь), n. pr. maz-ati: mas t (iz: maz-t) , mr-em:
s -mr-t, slad-ek: s l a s t; zavid-ati: z a v i s t, ved-eti: v e s t, na-
pa-dem: napa s t, vlad-ati: (v)l as t , strad-ati (= trpeti): s t r as t ;
peče-m, pek-el: peč (iz: pekt); morem, mog-el: moč (iz: mogt-).
s to pripono se tvorijo pridevniki, n. pr. či s- t , g o s - t , sve - t , t o l s - t ,
žo l - t itd. in trpni deležniki, n. pr. z a - k l e - t , po - ž e - t , r a z - d r - t itd.
27. Pripona
-ota
kaže lastnost, n. pr. č i s tot a, gorkot a ,
l ako t a , nago t a , s l epot a , t ogot a , t opl ot a; s ramot a ,
rabota; sorodni sta priponi
-oča
(iz:
-otja),
n. pr. č i s toča
= čistota, itd. i n -ost, n. pr. modros t, ml ados t, pobožnos t,
ve rno s t, uč eno s t.
1
Iz el
ь
in to iz el-.
11
*
