hajajo pa nekateri res peš (
bredejo),
drugi se voz i jo (brod =
prevoz); če je reka globoka, se je treba voziti s čolnom ali z
ladjo (brod = čoln ali ladja); več ladij (=
brodov)
tvori
brodovje.
—
s orodne so besede
vreti, vrelec, izvor, vroč
(odtod
vročina, vročica
itd.),
variti
(samovar);
obariti
(zaseko, klobase). V prvotnempomenu
se rabi v izrazih: voda
vre
iz zemlje; kjer
izvira,
je
izvor, vir
ali
vrelec;
kadar voda v loncu kipi (=
vre),
je gorka
(= vroča);
odtod
se je izraz prenesel na predmete, ki so v podobnem stanju kakor
gorka (=
vroča)
voda, n. pr. dan
je vroč, vroče mi je;
v vroči
vodi lahko kuhamo (samovar, tudi: železo
variti)
ali parimo
(odtod
obariti,
iz: ob- var i t i ) . Izraz lahko rabimo tudi v po
menu: pri meni
vre,
po deželi
vre;
ljudje
vro
iz cerkve. — s orodne
so n. pr. besede
ženem, gnati (goniti, po-ganjati)
in
žeti, žanjem
ter
želo;
skupen pomen: bi t i , udar i t i ; če živino udarim, bijem
(=
ženem),
gre; s srpom žito biti (=
žeti);
čebela piči, bije, odtod
ime
želo;
pomisli dalje, kako to besedo lahko rabim, n. pr.
gnati
kolo, kolo pri vodnjaku (= vodnjak gnati, fr. pomper, nem. pumpen);
ženem se
za čim,
pognati se
za pravico itd. — s orodne so besede
n. pr.
hropsti, hripa, hrepeneti, hrepenenje;
če se človek za čim
žene,
hrope
(izraz gnati
se
se zamenja z izrazom
hropsti
); kdor
duševno teži za čim, se tudi žene?(izraz gnati se = hropsti
je prenesen s telesnega pojava na duševni pojav); pomen
hre
peneti -
duševno težiti za čim. Podobno je nastalo
hlapati, hlipati
—
hlepeti
po čem,
pohlep.
— s orodne so n. pr. besede
ulj, uljnjak,
ul-ica; ulj
pomeni prvotno duplo (n. pr. v drevesu, kamor se je
usedel roj čebel; prvotno so bile čebele v takih duplih, kar priča
tudi beseda panj (pomeni: kl ada , kr i j , trš ; več
uljev
da
uljnjak; ulica
je torej prvotno pot po ozki (duplu podobni) so
teski. — s orodno je n. pr.
grebem, grebsti, greblja
(s čimer se
grebe ) ,
greben
(kar je nagr ebeno ) ,
grob.
— Razvoj pomena
zasledujemo še lažje, če primerjamo naše besede s sorodnimi slo
vanskimi ali z drugimi indoevropskimi. s lov.
grajati
n. pr. pomeni
prvotno kričati nad kom (to pomeni še v srbskohrv.);
zmerjati
po
meni koga poniževati (sorodno srbskohrv.: smeran ponižen). Naše
plakati
je v zvezi z lat.
plang-ere
(biti, žalovati), z gr.
nhrff
-
vrvca
(biti, tolči) in nem. f l uch- en (kleti); prvotni pomen seje ohranil
v grški in tudi še v lat. besedi; slovenski pomen se je takole razvil:
plakati
(starejša oblika:
plakati se,
kar so rabili še Trubar, Dalm.
i.dr.) pomeni od ž a l o s ti , v obupu s e (po glavi) bi t i , t o l č i
(= ž a l o v a t i ) ; to je pomenilo prvotno tudi v nemščini (got. flokan,
181
