sebastska sliva, zvana po mesta
s ebaste
v s amariji, odkoder so
jo prinesli ob križarskih vojskah v zapadno Evropo;
črešnja
izvira
iz romanščine, iz katere imajo tudi Nemci ime za to (Kirsche);
romanske besede so iz gr.
xeQaoog,
prvotno pa je beseda ma l o
a z i j s kega izvora;
gumi
(slov.
cedika
) so poznali že Grki: xojujut,
kar je egiptovskega izvora;
gips
(slov.
sadra
) je iz grškega jezika:
yvipog,
kar je s emi t skega izvora;
hruško
smo dobili s lovani
iz kurdskega jezika;
jopa, jopica, jopič
(kar imajo vsi s lovani)
je iz nem. Joppe; k Nemcem je prišla beseda od romanskih na
rodov in ti so jo dobili iz arabš č i ne ;
fazan,
iz gr.
(pctoiavog,
fazijski, t. j. ptič iz mesta F a s e (Phasis) v Kolhidi;
kostanj
(lat
castanea, gr.
v.aoravia)
ima ime po mesta Ka s t ana ob Ornem
morju;
bronec, bron,
nem. Bronze (kar so dobili Nemci od Fran
cozov in ti od Italijanov: bronzo) izvira iz mesta Br i nd i s i (aes
Brundisinum), kjer so že v starem veka izdelovali sloveča bro
nasta ogledala;
pergament
(slov.
koženica)
ima ime po mesta
Pergamon v Mali Aziji;
kad, kadi
smo dobili iz romanščine,
lat. je cadas, gr.
o xaoog,
vrč, vedro, sod in to je iz hebr e j
s kega:
kad; kamra,
nem. Kammer, lat. camera je iz gr.
nanaqa;
kositer
smo dobili z Romani vred (lat. cassiterum) iz gr.
xaooke-
Qog,
kar pa je tudi v grščini sami izposojeno;
kumin (kumena,
kumina),
nem. Kummel, lat. caminum je iz grškega:
y.vp.ivoy
in to
izvira iz s emi t s kega jezika;
lev,
nem. Lowe, lat.leo, leonis, je
izposojeno iz grškega:
Uiov;
lilija,
nem. Lilie, lat. lilium je iz gr.
l siqiov; limona
je iz ital. limone in to iz pe r z i j s kega jezika;
olje,
oljka, nem. ol (stvn. olei) je iz lat. oleum, olea, oliva in to
iz gr.
timov, i laia ;
osel,
nem. Esel, lat asinus je izposojeno iz
nekega maloazijskega jezika;
puška
(iz: pukša), nem. Buchse, je iz
lat. buzis in to iz gr.
nv^ig,
škatla iz pušpanovine (zelenikovine);
sak, saka
(s katerim ribe love), nem. s ack, lat. saccus, gr.
aax(x)og
vreča, je izposojeno iz hebr e j s kega: saq.
s tare, v prvi dobi izposojene tujke so dobile popolnoma
domačo obliko; take besede imenujemo izposojenke.
Poleg izposojenk, ki so postale splošna narodna last, imamo
tudi mnogo tujih besed, ki smo jih v novejši dobi sprejeli s tujo
omiko in strokovno izobrazbo, a jih ne spreminjamo več po do
mačih jezikovnih zakonih. To so zlasti izrazi, ki se rabijo v posa
meznih strokah, n. pr.
šrapnel, poezija, realen, individualen, pro
zaist
itd. Take izposojenke imenujemo tujke.
