pomenu ( t ropus ); poleg tega moremo dati kaki besedi poseben
pomen tudi po zunanj e , t j . s posebno izreko (
v
govoru ) ali
posebno besedno stavo (v pisavi); ta način izražanja imenujemo
f i gur e (ukrasi).
Kdaj ima kaka beseda pravi, preneseni ali zamenjani po
men ali kdaj se rabi v posebnem pomenu, moremo spoznati iz
s t avčne zveze (konteksta), t . j. iz celega stavka ali govora
ali iz okoliščine, v kateri je bila beseda izgovorjena.
1. Metafora.
§ 305. Met afora (primera, podoba) nastane, ako prene
semo izraz
B
na predmet
A
zaradi kake podobnosti, ki si jo mi
slimo med predmetoma, n. pr. Pelin je
grenek,
misel je
grenka.
Naziv
grenek,
ki pristoji le pelinu, se prenese na bolestno
misel. Primerjana predmeta sta: misel — pelin. Lastnost, zaradi,
katere je podobnost med predmetoma, je: bolestnost (misli) —
grenkost (pelina). Primera bi bila: Bolestna misel je
grenka
kot pelin. Enako pravimo n. pr. trate se
smejejo,
zarja
zlati
nebo.
Ko trate cve t o , se nam zdi, kakor bi se
smejalo
otroško lice.
Zarja rumena obseva nebo, kakor bi ga
zlatila.
Včasih se pojma primerjata z vezniki
ko, kot, kakor;
te vrste
primera se imenuje pris podoba (comparatio), n. pr. nebo je jasno
ko
ribje oko;
suh kot
poper;
zdrav ko
riba.
§ 306. Med metafore spadajo 1. ukr a s ni pr i devki (epi-
theta ornantia), n. pr.
bela
Ljubljana,
zlata
kaplja,
zorna
mladost;
2. poo s ebl j enj e (personifikacija), n. pr. solnce
vzhaja, zahaja;
trta
rodi,
ogenj
liže
itd., in 3. s t a l ne rečeni ce.
Po metafori je nastalo mnogo rečenic, pri katerih se prvot
nega pomena več ne zavedamo, včasih pa nam je celo neznan.
Nekaj zgledov i
Pisana mati
(mati, ki je huda kakor
pisan
gad),
pisano gledati
(gledati hudo kakor
pis an
gad),
pijan kot
mavra;
mavra (mavrica) po ljudski veri pije studence, zato je
polna vode.
Otrok je zlezel v dve gube
(t j. kakor bi bile na ramah
dve gube);
hahljati se
(prvotno pravimo n. pr. Krka ha h l j a kar
na ravnem iz tal kakor iz grla; hah l j a t i se = smejati se, t j .
tak glas dajati, kakor ga daje voda, ko hahl j a) ;
na rovaš de
jati
(rovaš pomeni: zareza, n. pr. na palici, na lesu, kjer vrežemo
več zarez, da zaznamujemo kako število. Pri razsodbi pred žu
panom je kmet zarezoval glasove
na rovaš,
t j . na leskovo palico;
