Orazmerja med neodvisnimi in odvisnimi vprašalnimi stavki
pomni sledeče:
Odvisna vprašanja niso postala iz neodvisnih; zato se v
odvisnih vprašanjih rabijo vezniki, ki se ne morejo rabiti v ne
odvisnih, n. pr.
če, oko
nam rabi le v odvisnih vprašanjih. Dalje
pomai, da neodvisno vprašanje govori druga oseba kakor odvisno.
Zgled:
Učitelj vpraša učenca: „Ali si spisal nalogo?
“ Vprašanje
govori učitelj. Odvisni govor:
Učitelj vpraša učenca, če je spisal
nalogo.
Tukaj govori vprašanje ista oseba kakor glavni stavek,
t. j. govori pripovednik, ki govori o učitelja. Zato se more reči:
Vprašalni stavki so v svojem bistvu pogojni (hipotetični) stavki,
ki morejo v raznih prilikah postati sedaj odvisna, sedaj neod
visna vprašanja.
Vprašanja, bodisi neodvisna ali odvisna, so pogojni proreki
(protaze); v odvisnih je porek (apodoza) izrečen, v neodvisnih
pa ni izrečen, ker se sam ob sebi razume. Zgled za neodvisno
vprašanje:
Ali pišejo?
t. j. Ali trdiš, da pišejo? t. j. če trdiš, da
pišejo, povej. —
Kje si bil?
Pomeni: če si bil na mestu r,
povej, da si bil na njem; če si bil na mesta y, povej, da si bil
na njem; če si bil na mestu z, povej, da si bil na njem itd.
s tavka: povej, da pišejo. . . , da si bil itd. ne izrečemo, ker se
iz proreka sam po sebi razume. Zgled za odvisno vprašanje:
Povej mi, ali bom prišel po tej poti v mesto.
Namesto te oblike
bi lahko rekli:
Č
e bom prišel po tej poti, mi povej, da bom prišel.
(A. Musič.)
Ker imajo vprašanja obliko pogojnega (in sicer realnega
pogojnega) proreka, se rabijo isti vezniki za odvisna vprašanja
kot za pogojne stavke, n. pr.
Vprašam te, če je hlapec prišel
(od
visno vprašanje);
če je hlapec prišel, naj pride sem
(pogojni stavek).
Pomni še:
Začndna (admirativna) vprašanja morejo biti samo ne
odvisna, ker jim je zunanje znamenje začudni glas, s katerim
vprašanje izgovorimo. Ostala vprašanja morejo biti odvisna in
neodvisna.
§ 316. Po notranji obliki se dele vprašanja v tri vrste:
1. vezniška (konjunkcionalna) vprašanja, ker se pričenjajo z
vprašalnimi vezniki; 2. ločna (disjunktivna) vprašanja, ker je
vprašanje v disjunkciji; 3. zaimenska (pronominalna) vprašanja,
ker se pričenjajo z vprašalnimi zaimki.
