pol n (eliptičen)1 stavek, po pomenu (vsebini) je popoln; rabimo
ga zlasti v živahnem govorjenju.
V nepopolnem stavku je izpuščen kak del, ki se s am ob
s ebi razume ali ki ga moremo iz drugega stavka povzeti,
in sicer:
1. povedek, n. pr.
Ko moj oče to zaslišijo, klobuk s kljuke,
palico v roke
(t j. vzamejo)
ter kratkim potem k sodbi
(t. j. gredo)!
(Levstik.) —
M io volku
(t. j. govorimo),
volk iz lesa
(t. j. pride). —
Hiša na glasu, a mačka lačna.
—
Počasi, prijatelj
(namreč, r av
naj, hod i ! )
!
—
O božiču pod streho, o veliki noči za pečjo.
—
Trata, nagnjena proti poldnu, zadaj breg z gostim grmovjem, iz
med katerega se dvigujejo semtertja ter se prijazno svetijo bela
brezova debla, na levi podolgovat hrib, na grebenu mu gleda bela
cerkvica izmed temnega smrečja.
(s tritar.) —
Dim . .. Naskok!
Polna in glasna ravan: bajoneti, rjovenje, grmenje topov, da se
tresejo griči . . . Pok granate
—
in naokrog se napravi strašen kup
krvi, prsti, mesa in kosti.
(Fr. Bevk.) Včasih se izpušča samo po
možni glagol ali vez, n. pr.
Zapihal jug . . . v panjove zadiši buče-
lam ajda.
(Župančič.)
2. osebkova beseda ali kak drug člen, n. pr.
Visoko letal,
nizko padel (namreč
č l ovek, pt i ca . . . ) .
3. Včasih je izpuščen glavni stavek in stoji samo odvisnik
(glavni stavek se da iz pomena uganiti; gl. § 317), n. pr.
Da mi
je za zarjo blestečo pogledati
—
in kaj ljubega, dobrega ti povedati
—
v teh težkih dneh, o domovina!
(Žup.) —
Ko bi jaz imel tvojo
pamet! Ko bi bila že pomlad!
Priredje, podredje in perioda.
§ 322. Če združimo dva ali več g l avn i h stavkov v eno
celoto, dobimo priredje; n. pr.
Dekla Jera je bila preprosta
(1. glavni stavek);
a imela je srce in vest
(2. glavni stavek);
to
dvoje več šteje kot vsa tiskana modrost tega sveta
(3. glavni stavek).
(Milčinski.)
Zvezo glavnih in odvisnih stavkov imenujemo podredje;
odvisni stavki tvorijo kak člen glavnega stavka. Odvisni stavki
so do gl avnega stavka v istem razmerju, kakor so stavčni členi
prostega stavka do povedka. Glede na medsebojno odvisnost
ločimo več stopenj odvisnikov. Odvisniki so
a)
ali neposredno
1
Elipsa, od gršk. glagola
ikkeintu
izpustiti, m a n j k a t i .
