Po barvi imajo imena:
sinica
po s injem (višnjevem)
oprsja. Po svetlikajoči se z e l e nk a s ti barvi imata imeni
golob
in
žolna
(sor. z e l - e n1 in žol - t , kar je prvotno pomenilo ze l en
in ramen). Po žol t i , rumenkasti barvi je dobila ime tudi
želva.
Po rjavkasti barvi ima ime
slavec
(sor. rusko s o l ovoj,
rumenkast). s iva (= s era) barva je dala imena
seru
(brkati
sgr),
sercu
(serec, s chimmel, serast konj, serasta kobila) in
serki
(sera raca). — Drugi predmeti imajo redko ime po bard, n. pr.
zlato
(po rumeni barvi, sor. je žol-t).
Ruda
(sor. je rumen, iz:
rudmen).
Po kraju, kjer živali bivajo, so vzeta imena:
jazbec
(sta
rejše: ja z v e c ; sor. ja zva , jama, j azbec = „ki jame koplje“),
zmija
(sor. z
zem- lja,
ker se po zemlji plazi) itd. Po č a s u, v
katerem se skote, so imena:
jarec, jarka, j arica, jarče, jare
itd.
(od:
jar
pomladni; n. pr. jaro žito). Po drugih lastnostih so ži
valska imena:
junec, junica
(= mladič, sor. nem. jung ) ;
vol
(sor.
( ve l - i k) ;
krava
in
srna2
imata imeni po rogovih (sor. nem.
Horn) ;
pozoj
(sor. zijati);
molj
(ker
melje).
Rastline imajo imena po barvi:
sliva
(iz pridevnika s l i v ,
višnjev),
breza
(= „svetlo“, belo drevo),
detelja
(= „pikasta“ rast
lina). Po obl i ki so dobili ime
bor
( = i g l a t o drevo, ime po
borovih iglah),
osat
(sor. os-ter, bodeča rastlina),
trepetljika
(ker se listi zaradi tankih, dolgih pecljev vedno tresejo =
trepe
tajo)
;
topol
pomeni
trepečoče
drevo; isto kar
trepetljika.
Razni deli našega telesa se imenujejo po sledečih znamenjih:
glava
(sor.
gol)
pomeni prvotno gol o glavo, t. j. lobanja;
lasje
pomenijo: valoviti kodri;
čelo
je vi soki del obraza ali telesa;
grlo
je sorodno z žre t i (nastalo iz: ger-ti), ker z njim požiramo;
zob
(sor.
zebe
me = prvotno: t rga me, da drgetam) je organ, ki
trga hrano;
uho
je organ, s katerim kaj zaznavamo (sor. je
um,
ker moremo s to zmožnostjo kaj zaznati);
pleče
je š i roki
del hrbta;
rebra
(sor. nem. Rippe, Rebe) imajo ime od tega,
ker so upognjena, z akr i v l j ena ;
laket,
ker se upog i ba;
tudi
koleno
(sor.:
kolo)
je zaznamovano po tem, ker se pre-
gibl je.
b)
Nekatere besede nam kažejo predmete v starejši, p
nejši obliki; iz njih se da spoznati starejše stanje narodne omike.
1
Ze l - e n je nastalo iz: g ’hel-.
2
Takisto lat. c e r v u s , jelen in nem. Hirsch.
