stavlja, ne da bi pomen spreminjal: s po š t ova t i (v 16. veka še:
poštovati), s poče t i (v 16. veka še: početi), s poroč i t i (v 16.
veka: poročiti), s pol , s pol a (cerkvenoslov. pol(t); 2. pomeni, da se
kaj s česa (od zgoraj doli) premika, n. pr. s konja z l e s t i ,
seno z voza zme t a t i , s eznt i , s ne t i ;
15.
v,
n. pr. vb i t i kaj v kako stvar, v p l e s ti itd.; pred
v
pišemo
u
namesto
v,
n. pr. uv e s ti (nam.: vvesti), uvod itd.;
16.
za
pomeni, da se kaka stvar za kako drugo pomika
(n. pr. solnce zaide za goro, zaostati za kom, z a s eda) ; dalje
naznanja zadrževanje (n. pr. z ak l en i t i , z a s t re t i , zaz i da t i ) ,
nastop dejanja (n. pr. z a b l i sn i t i , zagrme t i , zavpi t i ) .
Neločljivi predlogi.
§ 296. s amo v sestavi nam rabijo sledeči predlogi:
1. pa-
pomeni nekaj poznejšega, slabšega, n. pr. patoka (slabo
zadnje vino v sodu, preden pot eče; slaba pijača), paberek,
pabe rkova t i (ostanke pobrati), pag lav (pritlikast), p a g l a
vec; panoga (stranska noga), pav rs ta (stranska vrsta);
2.
pra-
kaže prvotni početek, n. pr. pradoba, prababica,
prastar; rabi se večinoma po zgledu tujih jezikov;
3.
pre-
pomeni pri imenih poviševanje, n. pr. preml ad,
premal o, pre š e ren; pre l epo t a , premraz, prebl at o ,
p(renagl os t, premodros t; od preri b mreže ne morejo iz
vleči (Ravn.). Pri glagolih pomeni premikanje v kraju, času (n. pr.
pr ep l ava t i , pre t eč i ; p r ehod ; pr e i t i ) ali preseganje (n.pr.
pr eh i t e t i , prevpi t i , pr e r a s t i ) ;
4.
pro-;
ta predpona se je ohranila le v malo besedah, n. pr.
prodati, naprodaj, pros tor; iz večine se je zamenjala s-
pre-,
ki je blizu istega pomena; pro pišemo v besedah, vzetih iz
drugih slovanskih jezikov, n. pr. progo n, proizvajati, propoved;
toda: prerok, pr ek l e t , prebudi t i s e.
5.
so-
pomeni 1. skupnost, združbo, n. pr. s os ed, s oš o l ec ,
s ode l ova t i ; dalje: s or ž i ca (t. j. z ržjo pomešana pšenica),
s okrv i ca (gnoj, s krvjo pomešan); 2. pomeni neki nedostatek.
n. pr. s omrak (ko še nekaj manjka, da bi bil pravi mrak), so-
dolin a (kjer ni toliko globine, da bi bila prava dolina), so -
prazni k (kar ni popolni praznik), s odrag (iz: s ograd, kar
12
*
