V nikalnih stavkih stoji predmet v rodi l n i ka ; n. pr.
Len hlapec ne napaja ži vi ne
. —
Zakaj ne pišeš naloge?
(Gl. § 319.)
§ 342. Dva tožilnika imajo pri sebi in sicer predmetni in
poredni tožilnik (zadnjega rajši s predlogom
za):
a)
Glagoli
imenovati, postaviti, izvoliti, izbrati
(pri teh stoji
navadno povedn i t ož i l n i k s predlogom
za), storiti, narediti,
delati se, spoznati, najti
itd.
N. pr.
Očet a
(predmet)
so našli zjutraj mr t v e ga
(povedni
tožilnik). —
s toril s e bom mr t v e ga ! Imenovali smo ga
(predmet)
r e š i t e l j a
(povedni tožilnik). —
Koga ste mi dali r a j av ca?
(Mikl.) —
Le hitro v Oglej, tja do patrijarha, da posveti te maš
-
nika, duš var’ha.
(Preš.) —
Postavili (izvolili, izbrali) so si ga
ž u pa na
(navadno: za župana, ali: županom). —
Imeno
vali so ga za učitelja
(ali tudi: uč i t e l j em) . (Tu stoji povedni
orodnik namesto povednega t ož i l ni ka . )
b)
Glagoli, ki pomenijo koga za kaj ime t i , kakor
imeti,
smatrati, čislati, ceniti, častiti
itd.; toda redko brez predloga
za
ali brez členka
kot.
N. pr.
s t v a r n i k a , d o b r o t n i ka in
oče t a ga častite! Ne imej vsega za r e s ni co, kar ljudje govorL
Vsi ga poznajo ko t ve s t nega de l a v c a .
§ 343. Z dvojnim predmetom, osebnim in stvarnim,
se veže glagol
učiti
in sicer s tožilnikom os ebe, katero kdo uči
(na vprašanje
koga?),
in s tožilnikom s tvar i , katero koga učimo
(na vprašanje
kaj?).
N.pr.
Tujce
smo učili
našo besedo, sebe
pa
ne. (Vodn.) Učitelj
me
je naučil
novo pesem
.
Namesto s t va rne ga t o ž i l n i ka s toj i tudi rodi l ni k;
n. pr.
Ravne
učite nas
hoje!
(Greg.) Iz mladega nas
pobožnosti
in
strahu božjega
uče. (Ravn.) Učite me
modrosti božje!
Opomba. Z os ebn im in s t v a r n i m tožilnikom se vežeta včasih tudi
glagola
vprašati
in
stati (stanem,
veljati); n. pr.
Kaj me
vprašaš?
Nekaj vas
hočem vprašati.
To te
bo stalo
glavo. To me
stane
življenje.
Glagol
vprašati
stavi pa s t v a r n i p r e dm e t rajši v rodilnik ali v kak
drug sklon v zvezi s predlogom; n. pr.
Česa
si ga vprašal? Vprašaj ga
sveta!
Koga
za svet
vprašati.
Po očetu
koga vprašati.
Opomba. Nekateri glagoli, ki so sami na sebi ne p r e h o d n i , imajo
os e bn i p r e dme t v tožilniku, n. pr.
usta me
bole,
hrbet ga
srbi itd.
§ 344. Predmet stoji v dajalnika in zaznamuje osebkovo
ude l ežbo; rabi se:
a)
Pri samostalnikih:
treba, potreba, mar, skrb, zal, mraz,
znoj
itd., kadar jih rabimo z glagolom
sem, biti
v 3. edn. osebi
