Namesto odvisnika stoji labko tudi deležnik sed. in tvorno-
pret. časa in t rpni del.; n. pr.
s kopuh skrbi le za to, da bi si
veliko pridobil, ne meneč s e (=
ne da bi se zmenil),
ali po pra
vici ali po krivici.
—
Tujec je odšel, ne i z p r e g o v o r i v š i besedice.
—
Hiteli so za družbo z gorjačami, ne pr i kr i va j e svojega hudo
delskega namena.
c)
Prislovno določilo posledice (nasledka).
§ 356. Prislovno določilo posledice (nasledka) stoji na vpra
šanje
kako?
in naznanja dejanski učinek, izid ali nasledek gla
golskega dejanja. N. pr. Do smrti ranjen (pomeni: tako ranjen,
da je smrt nastopila); do sitega se najesti; ko se dan stori do
dobrega (= tolikšen dan je, da se dobro vidi); do pičice vse iz
polniti (= tako izpolniti, da niti pičice ne izpustiš); nimajo do
ostanka kruha; obračaj pevski dar sebi in nam na veselje (s tritar);
na smrt obsoditi koga; na smrt bolan; na znanje dati (sporočiti
tako, da je komu znano); ob glavo mu gre (gre mu tako trda,
da lahko glavo izgubi); ob pamet mu gre, to nam je v zgled
(to je tako, da se ob tem lahko učimo); bil je staršem v veselje
na starost (bil je tak, da so ga bili veseli); biti kaj v korist,
dobiček, v škodo, v čast, v posmeh; vnič devati; v navado priti.
Posledični (konsekutivni) odvisnik naznanja n a s l edek
ali uč i nek , ki izhaja iz povedka glavnega stavka; v glavnem
stavka stoje ali se morejo v mislih dodati besede
tako, toliko,
tako zelo
itd.; veznik je da, tako da.
N. pr.
V izbi se je strnila gosta noč, da n i bi l o r a z l o č i t i
nobenega l i ca več.
(Cankar.)
Tako siromaštvo je pri nas, da
s e Bogu smi l i . Ne morem si kaj, da ne b i t u d i j a z sp r e
govor i l . Preveč sem ga ljubil, da bi ga moge l p o z a b i t i .
č)
Prislovno določilo dopustitve.
§ 357. Prislovno določilo dopustitve stoji na vprašanje
vkljub
(vzlic) čemu?
N. pr.
Navzlic velikim oviram
napreduje ljudska
omika.
Vkljub vsem storjenim obljubam
ni nič storil.
Pri vsem tem
je še zdrav.
Ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju,
o tujščini in ječi
je bil Jožef tako blag mož. (Ravn.)
Dopustni (koncesivni) odvisnik naznanja-misel, ki je glav-
nema stavku nasprotna. V dopustnem stavku se lahko dopušča
kako dejanje kot re s ni čno ali pa kot mogoče , porek (apodoza)
je vedno nasproten (adverzativen). N. pr.
Čeprav je mnogo storil,
