(Tavč.);
vzdihovati
ne more imeti predmeta v tožilniku. Napačno
je dalje:
Dobrikal se je okrog preuboge trpinke
(Tavč., Mrtva
srca); glagol more imeti osebni predmet le v dajalniku (dobri
kati se
komu)
in se ne more izraziti s krajevnim predlogom.
Pastir je pel v temnojasni zrak; je pel svojo pesem v nastopajoči
večer
(Tavč.); glagolsko dejanje
(peti)
ne more določiti smeri.
Pesem je zakipela čez ravan, čez plan
(Tavč.); pesem ne more
kipeti po ravnini, to bi mogel izraziti kak drug glagol, n. pr.
razlega se po ravnini
.
Izpod neba(!) mrgoli vse polno snežnih zve
zdic, ki padajo na strehe
(Tavč., Iv. s lavelj); reči moremo n. pr.
izpod skale
vre voda, prav bi bilo
pod nebom
mrgoli).
Vstopil je
v sobo in takoj zdrknil s pogledom proti stropu
(Tavč., Izza kon
gresa);
zdrkniti
je neprehodni glagol, zdrkniti more pogled (ne:
s pogledom!); smer premikanja pri
zdrkniti
je od zgoraj navzdol,
torej:
na tla
je zdrknil pogled, ne pa proti stropu.
Njena bela
obleka se je ostro črtala od temnega mraka
(Mrtva srca); prav bi
bilo:
se je ločila od mraka,
ali pa: se je črtala
na mraku
ali
v
mraku
.
s rce mu je poželelo po edinem otroku
(Tavč.);
poželeti
more
imeti predmet v rodilniku; reči pa moremo: imeti poželenje
po
čem
.
s trast je kipela po meni
(Tavč.);
kipeti
mora kaj le kvišku;
vodoravna smer bi se mogla določiti s kakim drugim glagolom,
n. pr.
valovi po meni
.
Zemlja je dišala v mladem poletnem jutru
(F. Kozak); glagol
dišati
ne more izraziti hkrati predmeta (zemlja
daje
duh)
in časa
(v poletnem jutru);
prav bi bilo: iz zemlje
je puhtel duh mladega poletnega jutra.
Govorni odstavek.
§ 367. s t avek, bodisi prosti ali zloženi, je le po obl i ki
neka (samostojna) celota, po v s ebini je zopet le del nove
večje celote, od katere je odvisen ( govorni ods tavek) .
s tavki našega govora so med seboj v določenem razmerju
in se med sebej pojasnjujejo in dopolnjujejo. Vsak stavek se mora
nanašati na prejšnjega; drugi je določen po prvem, tretji po
drugem, četrti po tretjem itd.
N.pr. Cesar Justinijan je napravil Belizarju triumf. s prevod
je čakal Belizarja med Zlatimi vrati in Arkadijevim forom (v
Bizanciju). V prvi vrsti so stali načelniki mestnih zadrug, za
njimi so se sporedili senatorji in plemiči, oblečeni v bele valovite
obleke, s svečami v rokah. Za temi je prišel zlat voz s kipom
