veste, kaj je man j ka l o našemu očetu? s lovstva jim je ma n j k a l o ,
če tudi niso znali imenovati svoje potrebe
(Zvon 1870, 278; l. 1888
je opustil ponavljanje:
Bratje, veste, česa so pogrešali naš oča?
s lovstva, če tudi niso znali
itd.).
§ 6. smejo pa se ponavljati besede ali misli, kadar so vse
binsko znači lne. s ponavljanjem iste besede ali besedne sku
pine označuje včasih pesnik občutje ali misel pesmi. Župančič
n. pr. izraža s ponavljanjem večkrat osnovni ritmični doživljaj,
ki ga spremlja skozi vso pesem in veže ritem snovnega doživ
ljanja z vsebinskim. Tako izraža v pesmi „s lap“ občutje padanja
vode ob slapu s avice z besedami
s lap pada, pada, pada
in to
besedno skupino ponavlja ob koncu vsake kitice. Enako ponavlja:
Grobovi tulijo
. . . (Manom Josipa Murna),
Pošastno sopihajoč
—
kot demon vlak gre v noc
(Z vlakom). V pesmi „Žebljarska“ (gl.
§ 306, str. 193) s ponavljanjem besednih skupin
Od štirih do ene
in
Pol treh, pol treh
in
Do osmih od treh
označuje enakomerno
gibanje koles in puhanje mehov ter enakomerno (duhomorno)
delo žebljarjev, ki jih utruja do otopelosti.
§ 7. s log razblinijo tudi nepo t rebne ali prazne besede
v stavku.
Besede, ki imajo stavčni poudarek, ne smejo imeti dodatkov
(prilastkov in prislovov) pri sebi, ker se z njimi vtis poudarjene
besede zmanjša n. pr.
Nemci povsod kriče, da je nemštvo v nevar
nosti, ali vse to kričanje izvira iz gole in bose domišljije
(Tavčar,
s l. Narod 1881; pisatelj hoče poudariti, da je to
domišljija
(ne
pa resnica), toda s prilastkom se vtis stavčnega poudarka zmanjša).
To so go l a dejstva
(pomeni: to so de j s tva, ne pa izmišljaji).
Gregorčičeva pesem „s oči“ je ne s končno lepa
(pisatelj bi rad
poudaril, da je pesem lepa, toda s prislovom
neskončno
se pre
makne poudarek na manj važno besedo.
Ogibati se je izrazov neč imrne skromnosti, n. pr.
po mojem
mnenju, po mojem nemerodajnem mnenju; ne morem si kaj, da ne
bi pripomnil
(namesto:
pripominjam)
;
odkrito rečeno
itd.
Jezik razblinijo prazni, po tujih časnikih posneti izrazi
kakor
oziroma (odnosno), z ene strani
—
z druge strani
itd. na
mesto preprostih domačih
ali, in
itd.; predlogi
v svrho
nam. za,
potom
nam. po,
tekom,
n. pr.
Tekom(!) njegove odsotnosti je mislil
nanj
(Gospa z morja, namesto v odsotnosti);
tako rekoč; kakor
znano
itd.
