Asonanca nastane, kadar se na določenem mesta ponav
l jajo isti s amog l a s niki , aliteracija pa, če se ponavljajo isti
s o g l a s nik i (o aliteraciji glej § 309, 1).
Asonance uporabljajo tudi novejši pesniki. N. pr.:
Čul sem vdovice j ok :
Hamburk, Hamburk! kliče ji zvon . . .
„Moj Mate, jo, moj Mate!“
Tam ji v smrt omahnil je s i n,
Pel je veliki zvon —
solze nobene bilo ni za n j i m,
„Moj Mate, jo, moj Mate!“
znamenja ni za grob njegov.
Župančič,
Duma.
Ako ima cela pesem iste asonance in sicer redno v vsaki
drugi vrstici, so to špans ke a s onance. N. pr.:
K svetemu Tomažu
svetega Tomaža
pride dekla bož j a ,
krčma ti je dob r a ,
Z’lo užejala jo
vina ga poprosi,
je človeška košnj a.
ne diši ji voda.
Valjavec
, Zaprta smrt.
Kitice.
§ 8. Vrstice se vežejo po vsebini v kitice (strofe). Vsaka
kitica obsega neko miselno celoto. Kitice so razdeljene v periode
(odstavke). Najmanjša metrična perioda sestoji iz dveh členov:
iz proreka in poreka (dvočlenska perioda); pa tudi prorek in po
rek moreta biti vsak iz več členov (tročlenska, četveročlenska
perioda itd.). Periode sestoje le redko iz enakih členov, navadno
je prorek daljši od poreka.
Periode iz enakih členov:
sem dolgo upal in se bal, prorek
erioda
slovo sem npn, strahn dal; porek
}
srce je prazno, sreono ni; prorek
erioda
nazaj sl up in strah želi. porek
}
Prešeren
.
Perioda iz neenakih členov:
Kadar se rodimo
dokler ne sprahnimo
}
prorek
1. perioda.
meriš ti nam čas :
porek
}
leto gre za letom
prorek
vene cvet
z a
cvetom
2.perioda.
vene nam obraz.
}
porek
}
Levstik
, Ura.
Po števila period, iz katerih sestoje, se ločijo kitice v ne
deljive in deljive.
17
*
