je stik potreben; čim rahlejša je vez ritma, tem bolj je potrebna
vez stika.
s tik je trojen: 1. polni stik ali rima; 2. soglasniški stik
(aliteracija); 3. samoglasniški stik (asonanca).
1.
Polni stik. V rimi se ujemajo samoglasniki in so
niki. Birna je po obsega
a)
enozložna (krepka ali moška), n. pr.
čast
—
slast; sad
—
mlad; b)
dvozložna (šibka ali ženska), n. pr.
slava
—
zdrava; seje
—
veje; počasne
—
ugasne; c)
trozložna
(tekoča), n. pr.
planemo
—
zmanemo; stiskajo
—
bliskajo.
Včasih se rima raztegne čez dve ali več besed in sicer tako,
da se rima le prva beseda, druge ji slede nespremenjene; to je
razširjena rima, n. pr.:
Gore še tri, doline t r i
mi prehoditi je ,
deroče globočine t r i
mi prebroditi je.
Gregorčič.
Zastava že razvita je,
morilna cev nabi ta je,
nabrašen bridki meč.
Gregorčič.
Poleg končnega stika se more nahajati stik tudi s redi
vr s t i ce , n. pr.:
Ti m i g n i — blisku žar se v p i h ne ,
le prst zavzdi gni — grom potihne,
le ve l i — bič se razdrobi,
le ž e l i — led se raztopi.
Gregorčič.
Trojna vez ritma, stika in miselne vsebine je v nekaterih
pesmih ojačena še z refrenom,1 kjer se v vsaki kitici ponavljajo
isti zvoki, besede ali stavki kot odmev pesnikovega čustva.
V večernem žaru se gora blešči,
mrak tihi v dolini logove zagrinja;
ni čuti glasu — le meni doni
po gozdu samotnem samotna stopinja.
Po svetu popotujem, sam ne vem kam,
t a ko s am, t a k o s am!
Besede
tako sam
,
tako sam!
se ponavljajo potem na koncu vsake kitice.
s tritar.
Rime so čiste, kadar se samoglasniki in soglasniki, začenši
od naglašenega samoglasnika, popolnoma ujemajo; n. pr.
sad
1
Od franc, besede r e f r a i n , izvedeno od lat. refringere, odbijati, od
meva t i .
Breznik: slovenska slovnica. 4. izd.
17
