Edino, kar je delalo njeno vnanjost i n t e r e s ant no in z a n i m i v o ,
so bile velike črne oči; to jo je naredilo nenavadno mi kavno
(Kers.,
Na Žerinjah;
interesanten
je romanski,
zanimiv
pa je ruski izraz
in oba pomenita prav to, kar slov.
mikaven). Bog se razodeva v
vekovitih zakoniti, ki vladajo svet; vse to je večno, časne sole p r i
k a z n i , ti p o j a v i stvarstva, kakor jih gledamo
(Kersnik, Rošlin
in Vrjanko;
pojav
je srbskohrvatski,
prikazen
slov. izraz za isti
pojem).
Zdravnik je vedno kaj z an i mi v e g a in mi ka vne ga
uganil
(Mencinger, v povesti Jerica).
Kodrova nMarjeticau
(= po
vest)
nam daje po v od in p r i l i k o , da izpregovorimo o stvari, ki
se nam imenitna zdi
(s tritar;
povod
je ruski izraz, ki pomeni isto
kar slov.
prilika). Podal je na t ančno in p r e c i z no izjavo
(s l.
Narod 1884; precizen [lat-franc.] = natančen).
Kdor se bori za
omi ko in p r o s vet o, ne more in ne sme poginiti
(s l. Narod 1897;
starocerkvenoslovan.
prosveta
= slov.
omika). Opazil je, da je
n e i z č r p l j i v o s t njegovega besedovanja tudi v pijači z a j ema l a
vedno novih predmetov
(Jurčič, Doktor Zober; shrv. crpati = slov.
zajemati).
List se ob volitvah zopet laska in dobrika obrtnikom
(s l. Narod 1890; shr. laskati se = sl. dobrikati se).
§ 4. Rabiti pa se smejo oni ljudski sinonimi, v katerih
sta se oba izraza tako sprijela, da se ne čutita več kot dva,
ampak kot en izraz; v takih primerih se rabi tavtologija zaradi
krepkejšega glasovnega učinka, n. pr.
Kakor ves in znaš, brez
konca in kraja, ni več ne sledu ne tiru, ni ne glasu ne sledu, ni
duha ne sluha
itd.
§ 5. Kakor ni dobro, če se ponavljajo iste misli, tako ni
lepo, če se rabijo i s te be s ede blizu skupaj. „Kar je enkrat
lepo, tega se človek, ako se prepogosto rabi, lahko naveliča, zlasti
kjer ni na pravem mestu“, pravi s tritar (Zvon 1876). Jenko je
n. pr. v pesmi Pobratimija (Glasnik 1860) prvotno ponavljal:
Naj
čuje zemlja in nebo,
*
Kar d a n ’s pobratimipojo; * Naj se od ust do
ust razlega,
*
Kar vsak med nami dan ’s prisega
. V Pesmih 1865 je
opustil ponavljanje:
Kar tu med nami vsak prisega
. — Enako:
Le semkaj, semkaj mlad vrtnar!
*
Do dan’s vrtnar si bil ti moj;
* D an ’s pojdeš pa na lov z menoj
(Glasnik 1860; V Pesmih 1865:
Vrtnar si bil d o s l ej ti moj,
*
D e n es pa greš na lov z menoj
.
Podobnih zgledov je pri Jenku več). — s tritar je zapisal v Glas
niku 1868, 54:
s a j vino in pa voda sta si od nekdaj velika so
vražnika. s a j je pa tudi zares vinska trta
itd. V Zbr. sp. l. 1888
je opustil drugi
saj
in spremenil:
Tudi
je vinska trta itd.
Bratje,
