Rog odmeva || bojni po Moravi,
po državi || kralja s vetopolka.
Aškerc.
Pri šesterostopnih trohejih je odmor za tretjo, pri sedmero-
in osmerostopnih pa za četrto stopico.
2.
Jambske vrstice obsegajo po eno do osem stopic. V vrsti
cah, ki imajo po več kot šest stopic, se nahaja odmor za četrto
stopico.
Večkrat imajo jambske vrstice s t a l n o o b l i k o ; take
vrstice so:
a)
Ang l e š k i pe t e r o s topni jamb brez rime (angl.
bl ank v e r s e), ki se rabi v (angleški, nemški in slovanski)
drami, prim. Jurčič, Tugomer.
b)
I t a l i j a n s ki e na j s t erec (it. endecasillabo), ki se rabi
v sonetu, kanconi, tercini in v stanci (osmerici), ima enajst zlo
gov. Enajsterec sestoji iz dveh členov; odmor se nahaja za
četrtim ali šestim zlogom. s talni poudarek je v prvem členu; če
je odmor, za četrtim zlogom, na četrtem zlogu; če je odmor za
šestim zlogom, na šestem zlogu; v drugem členu je naglašen
vedno le predzadnji zlog. Obrazec je:
– – – – || – – – – – – – a l i – – – – – ´ || – – – – –
Beri Prešernove s onet e ter Uvod h Krstu pri s avici
(tercine) in Krst pri s avici (osmerice).
3. Da k t i l s ke v r s t i ce so ubrane iz dveh, treh ali več
daktilskih stopic. Zadnji stopici nedostaje često po en, včasi celo
po dva nenaglašena zloga, n. pr.:
Mogla nmreti ni stara sibila,
dk so prinesli ji z doma prsti;
ena se tebi je želja spolnila:
v zemlji domači da truplo leži.
Prešeren.
Med daktilskimi vrsticami je najvažnejši šes tomer (heks a
meter). Šestomer sestoji iz šestih daktilskih stopic (nam. daktila
stoji v slovenščini tudi spondej, glej § 2, opomba ali trohej), iz
med katerih mora biti zadnja trohej.
V zvezi s šestomerom se rabi petomer (pentameter) .
Od šestomera se razločuje v tem, da mu je tretja in šesta stopica
Biserna lestva se vzpenja v oblak,
spušča se onkraj na zemeljski tlak,
mavrica pisana božji prestol.
Gregorčič.
