Včasih pa se stavčna misel (ali samo s tavčni del) konča
še pred koncem ali na sredi vrstice; tedaj nastopi odmor.
Odmorje dvojen: 1. odmor (diereza), če z glasompremolknemo
med dvema stopicama, n. pr. pri desetercu:
- U - U
|| - U - U U
Rog odmeva || bojni po Moravi.
Aškerc.
2. zareza (cezura), če premolknemo s redi s topi ce , n.pr.
pri šestomeru:
- U U
|| - U U || -
||
U U
|| - U U || - U U || - U
Zakon narave je tek, || da iz malega raste veliko.
Koseski.
Kadar stoji zareza za naglašenim zlogom, je krepka; če
stojiza nenaglašenim zlogom, je šibka. V meroslovju upoštevamo
le take odmore,
ki se nahajajo na stalnih mestih.
Vrstice se često začenjajo pred dolžino trohejske ali daktilske
stopice z nenaglašenim zlogom, ki ga imenujemo uvajalni zlog
(anakruza), n. pr.:
Ta ni možak, ta ni za rabo,
kdor videl tujih ni ljudi.
Levstik.
§ 4. Najbolj navadne vrstice v slovenščini so: 1. trohejske,
2. jambske, 3. daktilske, 4. anapestske, 5. vrstice z amfibrahi in
6. proste vrstice.
1. Trohe j s ke vrstice obsegajo lahko po eno do osem stopic.
Večkrat imajo trohejske vrstice s t al no obl i ko; take
vrstice so:
a)
Špan s ki č e t ve r o s topni trohej z asonanco na koncu
vsake druge vrstice; rabi se zlasti v romanci, n. pr.:
Hrast stoji v Turjaškem dvoru,
vrh vzdiguje svoj v o b l a ke, (asonanca)
v senci pri kamnitni mizi
zbor sedi gospode ž l a h t n e , (asonanca)
ker Turjačan spet gostuje
Rozamundine sn u b a če.
Prešeren
.
b)
s rb s ki p e t e r o s topni trohej (deseterec), n. pr.:
Rog odmeva bojni po Moravi,
po državi kralja s vetopolka.
Aškerc.
Deseterec ima za drugo stopico odmor, kjer z glasom pre
molknemo. N. pr.:
