v tožilniku, ne more pa izraziti prislova smeri (kraja):
v svoje
naročje;
če je hotel to izraziti, bi bil moral izbrati kak drug
glagol, n. pr.
vzeti
v naročje. — V stavku:
Vzorna želja mi je bila,
iti na kako slovansko univerzo
(Tavčar, Mrtva srca) ne vemo, ali
je. mislil dati s prilastkom
vzorna
poudarek besedi želja (= vzorna
želja, t. j. vroča želja) ali je mislil: bilo mi je
vzor
in
želja,
iti
na kako slovansko univerzo. —
Ni moj namen, vsiljevati vam
vzornejše prepričanje o ljubezni
(Tavčar, s oror Pija). Tu ne vemo,
katera beseda nosi stavčni poudarek:
vzomejse
ali
prepričanje;
če je poudarek na besedi
vzornejše,
potem ne moremo govoriti o
prepričanju, ampak o mnenju (= komparativ
vzornejše
bi po
menilo: jaz imam bol j še mnenje o ljubezni kot vi); če pa je po
udarek na besedi
prepričanje,
potem pa ta samostalnik ne sme
imeti prilastka
vzornejše,
ker ne moremo govoriti o vzornem,
ampak o trdnem prepričanju ali podobno.
Ne smejo se rabiti dvoumne besede ( amf i bo l i j a1). Opra
vičene so tedaj, kadar hočemo pravi pomen besed prikrivati, n. pr.
Julij Cezar, 3. dejanje, 2. prizor v Antonijevem govoru: In Brutus
res je
častivreden
mož.
Dovoljena tudi ni izrazna pomanjkljivost, ki je znana pod
imenom zevgma2. Le-ta nastane, če se en sam povedek nanaša
na več osebkov, n. pr.
Število zlogov
(v italijanskem verzu)
se kaže
očem drugačno kakor mesom
(kaže se očem, ušesom se ne kaže;
prav: kakor ga
slišijo
ušesa).
2. Jedrnatost. s kušnja nas uči, da je zanimanje za kako
stvar največje tedaj, ko jo prvič slišimo; če isto stvar dvakrat
ali večkrat slišimo, je zanimanje vedno manjše. Na to psihologično
resnico se opira zahteva po jedrnatosti sloga. Vsaka beseda mora
zbuditi posebno predstavo v duši, zato ne sme.biti v stavku no
bena beseda odveč. Pisatelj ne sme iste predstave v stavku ali
iste misli v prihodnjem stavku dvakrat ali večkrat izraziti. Na
pake proti jedrnatosti so pl eonazem, t av t o l og i j a ali kako
drugačno ponav l j anj e in nepotrebno pristavljanje.
a)
P l eona z em3 nastane, če rabimo v stavku besed
ki se sama po sebi razume, n. pr.
bel
sneg,
črna
noč,
neutajljiva
resnica,
neovrgljiv
dokaz,
matematična
natančnost,
spodaj
podpisani;
1
Grško amp h i b o l i a dvoumnost.
2
Grško
zeugma vezava.
3
Grška beseda, ki pomeni p r eob i l j e .
