Slovenska slovnica 1934 - page 242

Takih napačnih zgledov imamo zlasti po časniških poročilih:
Včerajšnja
Pravda
priporoči
složen nastop zaveznikov (prav:
je pripo­
ročila
ali
priporoča).
Iz Pariza
izve
naš list, da se v Ameriki pripravljajo
novi zakoni (prav le:
je izvedel,
ker ta glagol nima nedovršnika). To
nam
pokažejo
osnovne črte marksistične teorije (bi bilo prav, če je to
uvod v te črte; napačno je, če je to sklicevanje na znane osnovne črte;
v tem primeru mora biti:
nam kažejo
). V knjigi
opiše
pisatelj polet okoli
sveta (prav:
opisuje
ali
je opisal).
Kakor priča
izpove,
je bil obtoženec
zraven (prav:
je izpovedala
ali
izpoveduje).
Nedovršni prihodnjik. — 1.
Če
boste
vi
molčali, bodo
kamni
govorili
. Narod tvoj bo
pil
iz čaše tvoje, s pitjem njenim
bode
se
napajal:
v delih svojih sam
boš živel
večno. — Iztresi si dušo pred
nami, belokranjska dekle,
poslušali
te
bomo, verjeli
ti
bomo, zani­
mali se bomo
za usodo tvoje vasi,
občudovali bomo
gibko lepoto
tvoje besede.
Ležeče tiskani nedovršni glagoli izražajo v teh stavkih v pri­
hodnosti trajajoče ali ponavljajoče se dejanje. Nadomestiti jih ne
moremo z nedovršnim sedanjikom.
Nedovršni prihodnjik (futur) izraža v prihodnosti trajajoče ali
ponavljajoče se dejanje.
2.
Takole bo
imel
okoli 60—65 let. To
boš
pa vendar
vedel,
sem ti sam povedal. Kaj
boš
to
govoril,
ko ni vse skupaj nič res !
Nič mu ne
boste
glave
mešali!
Ali
boš
tiho!
Ležeče tiskani nedovršni prihodnjiki v teh stavkih ne izražajo
prihodnosti, marveč domnevo ali omiljeno prepoved ali zapoved.
Včasih izražajo tudi grožnjo.
Dovršni prihodnjik.
— Kadar
bodo
Turki
pridirjali
in raz konje
poskakali,
jih za mizo posadite! — Če prideš jutri še ti,
bomo
lahko
opravili.
Ko se stemni,
bomo zapeljali
voz pod streho.
Obiskali
bomo
severne kraje; čez gore, čez vode pojdemo v južne kraje.
Pogreznili se bomo
v globočino morja, lahke peruti nas
poneso
v
zračne višave.
Ležeče tiskani glagoli v gornjih stavkih izražajo dovršno dejanje
za prihodnost. V prvem stavku izraža prihodnjik dejanji, ki naj
se zgodita prej kakor dejanje, izraženo z velelnikom (posadite).
V drugem in tretjem stavku pa izraža dovršni sedanjik dejanje, ki
se mora zgoditi prej kakor dejanje, izraženo z dovršnim prihodnji­
kom. V primernih zvezah tak dovršni prihodnjik lahko nadome­
ščamo z dovršnim sedanjikom.
242
I...,232,233,234,235,236,237,238,239,240,241 243,244,245,246,247,248,249,250,251,252,...266
Powered by FlippingBook