a)
Prislovno določilo vzroka.
§ 362. Prislovno določilo vzroka (v ožjem pomenu besede)
stoji na vprašanje
zakaj?
N. pr.
Zarad njegovega govorjenja
nisi
tat (Kastelic; pomeni: njegovo govorjenje ni vzrok, da bi se ti
reklo tat). —
Zarad tebe
bom izgubil glavo (ti si vzrok, da bom
izgubil glavo). — Izdali so ga iz nevoščljivosti; iz hudobije; iz
lakomnosti; iz jeze kaj storiti; od lakote konec jemati; drevo se
šibi od sadja; od dolgega časa se mu zdeha; sam od sebe dela;
obto (= zato, pri Trub., Dalmat.); obkaj (= zakaj, pri Trub.); zakaj
ne daš miru; po hruškah (izvor, vzrok) dišati; po stricu podedo
vati; po rodu (izvor, vzrok) Grk; človek samo po imenu (= človek
samo zarad imena, t. j. po naravi ni).
Tzročnl (kavzalni) odvisnik izraža vzrok ali razlog dejanja
v glavnem stavku; vezniki so: ker, kot (ki, ko); da.
N.pr.
Vreden si sreče, k e r s i t ako dober ot rok.
—
Ko
(= ker)
n i s o meč, s e k i r a in l opa t a j i h mogl e , lakota ne
premagljiva preti odpreti grada trdna vrata.
(Preš.)
Večkrat se rabita t udi veznika
ki
in
ko; ki
je okršena oblika, nastala
iz
ker;
po preprosti etimologiji se piše nam.
ki
tudi
ko
(med ljudstvom se
govori
ko,
nastalo iz k ə r in to iz ker). N. pr.
Ali te ni sram, ki imaš pijanca
za moža?
(Finž.) —
„
Bog vam daj zdravje, ko ste mi dobro storili
,“
reče kmet
in spravlja novce.
(Jurč.)
Za glagoli čustvovanja se rabijo vezniki
d a ,
n. pr.
Hudo mi je, da
(= ker)
sem te razžalil. Vesel sem, da si ozdravel, čestitam ti, da si izdelal.
Boga zahvali, da se je to zgodilo.
Namesto odvisnika stoji tudi samostalnik s kot ali deležnik
sed. ter tvornopret. in trpnopret. časa, n. pr.
s tarka ko t dob r a
du š a
(ker je dobra duša)
je molila zanj. Vi deč
(ker je videl),
kako je Hanibal oslabil rimsko državo, ni hotel iti na ravnico.
—
I z g u b i v š i p r a v o po t v ž i v l j e n j u
(ker smo izgubili),
smo
zašli v nesrečo.
b)
Prislovno določilo namena.
§ 363. Prislovno določilo namena (namere) stoji na vpra
šanje
čemu?
N. pr.
Na pomoč sem ti prišel
(= prišel sem zato, da
bi ti pomagal, ali z namenilnikom: prišel sem ti pomagat).
Po
opravkih je prišel
v mesto (zato je prišel, da bi to ali ono opravil).
Grem v boj (grem, da bi se bojeval); iti za zaslužkom (= da bi
kaj zaslužil); imeti kaj za priboljšek; pripravi vodo za umivanje;
za žejo piti; Bogu v čast (= da bi Boga častil); kaj storiti; vzel
ga je za hlapca (da mu bo hlapec); cesar je poslal po Krpana
(poslal je može, da bi pripeljali Krpana).
