§ 360. Namesto romanskih načinovnih odvisnikov rabimo
v slovenščini:
a)
Kak sklon s predlogom ali rodilnik s prilastkom. Na
pačno je n. pr.
Ob zglavju je sedela soseda, zavita v dolgo ruto,
v roki mol itvenik in molek
(Cank.; pravilno:
z molitvenikom
in molkom v roki;
pravilno je v nekem drugem Cankarjevem
stavku:
Prišel bo vesel in glasen, gosposki oblečen, v dolgi svet l i
suknji, s širokim klobukom na glavi).
—
In
—
obraz na tleh
—
sem čutil v srcu za nekrivdo kes
(Žup.; s amogovori, 43; v Mladih
potih, 165, je popravil:
In
—
s cel om na tleh
—
sem čutil
itd.).
Rodilnik s prilastkom, n. pr.
Roka je poskus ila napraviti kriz in
mož se je zgrudil o d p r t i h u s t.
(Iz. Cankar.) —
Kneginja gleda
prekrižanih rok.
(Mikl.)
b)
Priredne ali podredne stavke, n. pr.
Klečal sem na kolenih,
p e s t i u p r t e v t l a , g l avo s k l on j eno
(Cankar; v nekem dru
gem stavku je Cankar izrazil isto predstavo lepo slovenski:
s edel
je na posteljo, roke je u p r l ob kolena, g l a v a mu je k l on i l a
globoko in mrzel pot mu je prilil na čelo).
c)
Deležnik, n. pr.
Pohabljenec je počasi pil in, motno strmeč
predse
(v franc.: les yeux vagues devant lui),
morda sanjal o lovu,
ki ga je ljubil svoj čas.
(Iz. Cankar.) —
s . Jenko je sedel kakor
Ahilej pri šaiorih molčeč, križem roke držeč in
—
tudi ne čisto
brez grenkosti v junaškem, srcu
(s tritar).1
Včasih je treba kak romanski stavek porazdeliti v več samo
stojnih stavkov, n. pr.
Pr i š l a je
od okna, glavo sklonjeno, obe
roki nalahko iztegnjeni, obraz smehljajoč, miren, brez strahu
(Cank.;
slov. morda:
sklonila je glavo, roki je nalahko iztegni la; obraz
je bil smehljajoč, miren, brez strahu). V zadnj em temnem kotu
pa je ležala Domnova mat i na v i sokem mrtvaškem odru,
suhi koščeni, z molkom opleteni roki na prsih, ustna sklenjena,
trhlo lice bledo, telo brez duše
(Jurčič, Domen; slovenski:
suhi
koščeni roki s ta p o č i v a l i na prsih, ustna s o b i l a sklenjena,
trhlo lice je bil o bledo, telo brez duše).
4. Prislovno določilo vzroka.
§ 361. Vzročni (kavzalni) prislovi in samostalniki s pred-
logi.izražajo
a)
na vprašanje
zakaj?
vzrok,
b)
na vprašanje
čemu?
namen,
c)
na vprašanje
s kakšnim pogojem?
pogoj kakega dejanja.
1
To so tako zvane n e o d v i s ne k o n s t r u k c i j e , ki so v navadi v
francoščini in angleščini.
