Meroslovje (metrika)
§ 1. V slovenščini merimo zloge po n a g l a s u, ne kakor
v latinščini in grščini po dolžini in kratčini. Na g l a s no merilo
se opira na nag l a š ene in ne na g l a š ene zloge. Ako se na-
glašeni in nenaglašeni zlogi enakomerno menjavajo, nastane
ritem (gr. rhythmos = ubranost).
Naglašene zloge zaznamujemo v tej knjigi s črto – , nena
glašene s polkrožcem U, n. pr.
mesto, gospod.
§ 2. Naglašeni in nenaglašeni zlogi se vežejo v stopice.
Najmanjša ritmična enota je stopica. Le-ta je sestavljena iz na-
glašenega krepkega dela in iz nenaglašenega šibkega dela. Krepki
del je enozložen, šibki del je lahko enozložen ali pa dvozložen.
s topice so tedaj dvozložne in trozložne.
Dvozložne so: 1. trohej – U :
gora, slava;
2. jamb U –:
gospod, zlato.
Trozložne so: 1. daktil – U U :
rožica, ljubljena;
2. anapest U U – :
siromak, oratar;
3. amfibrah U –U :
blaginja, naročje.
s topice pa morejo biti tudi sestavljene; navadno sestoje
iz dveh dvozložnih stopic, s premolkom ali brez njega. Take sto
pice so n. pr.:
1. kretik – U – :
dokaj dni
—
naj živi;1
2. korjamb – U U –:
dete ljubo
—
dete lepo
.2
Opomba. Pri daktilu nadomešča obe kratčini lahko dolžina (= spondej).
spondeje rabijo pesniki, kadar posnemajo staroklasično mero (šestomer in peto-
mer). staroklasični spondej sestoji iz dveh dolgih zlogov s poudarkom na prvem
zlogu. V našem jezika moreta biti ali oba zloga naglašena n. pr.
kdo zna ?
kdo ve?
(Prešeren v pesmi Pevca) ali pa mora obsegati drugi zlog enozložno
besedo ali prvi zlog prihodnje besede, n. pr.:
In nad
||
njim pri-
| jatelj bo ||
tvoj, škr-
|| janec žvr- || golel. (s tritar.)
Jedro stopice je njen krepki del. Kolikor naglašenih zlo
gov je v vrstici, toliko stopic šteje. Od krepkega dela je odvisna
1
Rabil Prešeren v pesmi Zdravljica.
2
Rabil Prešeren v pesmi Nezakonska mati.
