tehtnost stopice, od šibkega dela hitrost govora. Šibki del more
odpasti in nastane premolk (A) n. pr.:
– UU |–A U|| – U U || –
–UU|| –UU|| – AU | | –
Meni
nebo
|| odprto se zdi,
Kadar se v tvoje
ozrem
|| oči.
Prešeren.
§ 3. Dve, tri ali več stopic tvorijo vrstico (verz, stih). Trstica
je z ritmom in miselno vsebino zvezana vrsta stopic. Vrstica je:
a)
Po l no š t e v i l na (akatalektična1), če se končnje s po
polno stopico n. pr.:
–U |–U |
– U | | – U
Komur pevski duh sem vdihnil,
z njim sem dal mu pesmi svoje.
Prešeren.
b)
Nepopo l na (katalektična), če se konča z nepopolno
stopico, n. pr.:
– U U ||
– U U ||– U U ||
– U
A
– U U || – U U || – U U || – AA
Težka človeku ni zemlje odeja,
vzamejo v sebe ga njene moči.
Prešeren
.
c)
Nadštevilna (hiperkatalektična), če se pritakne k zadnji
stopici še en zlog n. pr.:
Trd bodi, neizprosen, mož jeklen,
k a d ar b r a n i t i je ča sti in p r avde (nadštevilna vrstica)
narodu in jeziku svojemu.
Jurčič
, Tugomer.
Če so vrstice zložene iz istovrstnih stopic (n. pr. iz samih
trohejev ali jambov), so i s t o s topne. Ako pa so sestavljene iz
raznovrstnih stopic, so r azno s topne. V poslednjih se združujejo
le stopice istega ritma, padajočega ali rastočega: troheji z daktili,
jambi z anapesti.
“Vrstica in stavčna misel se navadno ujemata, t. j. obenem
začenjata in končata. Včasih pa stavek sega v nastopno vrstico
(mi s e lni pr e s top, enjambement), n. pr.:
Življenja jek povsod odmeva glasni
po gorah in dolinah. || Vse stvari
začutile trenutek so veliki:
pomlad je prišla zlata k nam.
Aškerc.
1
Izraz a-katalektičen je od gršk. kataleksis, nehâj.
