§ 9. Kitice se ločijo v domače, kakor se nahajajo v sloven
skih pesmih, in v tuje, ki so povzete iz staroklasičnih in iz
novejših tujih slovstev.
Iz novejših tujih slovstev je vzeta t erc i na , s t anca (osme-
rica), decima (deseterica) in n i be l unška ki t i ca.
1. Tercina ima po troje enajstercev z zapleteno rimo:
aba,
bcb, cdc
itd.; le poslednja tercina ima štiri vrstice z rimo:
x y x
y ;
n. pr. Prešernova „Nova p i s a r i j a “.
2. s t anca (osmerica), je sestavljena iz osmih enajstercev
z rimo:
ab ab ab cc;
n. pr. Prešernovo „s l ovo od ml ados t i “.
3. Dec ima (deseterica) je sestavljena iz desetih eetvero-
stopnih trohejskih vrstic z rimo
a bb aa cc dd c.
V decimah so
zložene vse glose, n. pr. Prešernova, Župančičeva itd.; g l o s a je
sestavljena iz štirih decim.
4. Nibelunška kitica ima štiri šesterostopne jambske stihe
z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico. Odmor sredi vrste deli
vrstico v dve polovici. Birna je
aa bb.
N. pr.:
Pozdravljam te, oj temni, stoletni samostan!
Pozdravljam te, zelena jezerska tiha plan!
Aškerc,
Mutec Osojski.
Bazen teh nam rabijo še razne kitice stalnih lirskih oblik,
kakor s one t (italijanska kitica), decima, g l o s a (španska ki
tica), gaz e l a (perzijska kitica).
Proste ritmične oblike.
§ 10. Prosti stihi. Prehod od enakomernih ritmičnih oblik
k prostim tvorijo naglasni stihi, v katerih sta ritem in število
naglašenih zlogov stalna, medtem ko se število nenaglašenih
zlogov menja. Prosti stihi se ločijo od naglasnih v tem, da se v
njih tudi število naglašenih zlogov menja. Iz prostih stihov zlo
žene pesmi sestoje iz poljubnega števila stihov različne dolgosti,
ki so vsi rastočega ali padajočega ritma. s tih, ki prevladuje nad
ostalimi, je vodi l ni stih (n. pr. Gregorčič, Pozabljenim).
Prosti ritmi. V prostih ritmih ni stalno niti število na
glašenih ali nenaglašenih zlogov, niti dolžina stiha. Značilno za
to vrsto je, da uporabi pesnik pospešeni ali zadržani tok ritma
in zvočnost rime za izraz čustvene vsebine, ki preveva vso pesem.
Namesto enakomernih stopic se nahaja večja ritmična enota, ki
prepleta kot vodilni akord vso pesem.
