razširila z novim družbenim in kulturnim razmahom. Za vodilo je
Slovenska akademija znanosti in umetnosti oskrbela Slovenski
pravopis z obširnim pravopisnim in pravorečnim slovarjem (1950).
Takšen, kakršen je, se naš knjižni jezik ne sklada z nobenim
narečjem, ne s preteklim ne sedanjim, je pa kljub temu živ orga
nizem. Druži v enoten narod vse Slovence, naj že prebivajo kjer
koli. Ni plod znanstvenega dognanja, ker je umetno ustvarjeno
narečje višjega reda. Razvoj mu določuje ne samo ljudski govor,
marveč tudi raba najboljših pisateljev. Zatorej ni enovit, temveč
zvarjen iz različnih sestavin. V sebi hrani namreč sledove dvakrat
nega odklona od protestantske podlage. Obakrat se je vrnil v
prvotno strugo, prvič z Japljem, drugič s Škrabcem, vendar mu
je vsak odklon vtisnil neizbrisne sledove.
Literarno razvit jezik — in tak je tudi naš slovenski — je prvo
vrstna kulturna vrednota; je živa, od sto in sto umov in vekov
pregnetena snov, kakor je to lepo povedal Oton Župančič, eden
največjih mojstrov slovenske besede: »V slovenščini je shranjena
vsa skrb in gorečnost naših reformatorjev, ves up in strah Pre
šernov, vsa šegavost mladega Levstika in grčavost njegovih poznej
ših let, eleganca Stritarjeva, otožnost Gregorčičeva, borbenost in
tišina Cankarjeva, jecljanje Aleksandrova, melodioznost Kettejeva.«
Pravilno izreko knjižnega jezika določa pravorečje. Vsak omikan
narod ima svoj zborni govor, saj je le-ta bistven del njegove kulture
in poroštvo njegove enotnosti.
Trubar je kljub pomanjkljivemu črkopisu skušal pisati, kakor
je govoril, pri njem se govorjena beseda še ni ločila od pisane. Toda
že v naslednjem stoletju sta moderna vokalna redukcija in prehod
trdega l-a v soglasniški
u
pripeljala do velike neskladnosti med
govorom in pisavo: pravopis je postal zgodovinski. Kake enotne
izreke še ni bilo, kakor nam izrečno izpričujejo mnogi pisci. Vsakdo
je izgovarjal po svojem narečju, čeprav je skušal pisati po Bibliji.
Tako je ostalo do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat se je
slovenščina že toliko uporabljala v javnem življenju, da seje začutila
9
