Slovenska slovnica 1956 - page 3

SLOVENSKI KNJIŽNI JEZIK
Težko narodu, ki je že v zibeli izgubil svobodo. Trikrat teže
njegovemu jeziku. Brižinski spomeniki so rabili tujcu, da ga je
čreda za silo razumela. Sicer sta nemščina in latinščina vladali
neomejeno. Zasužnjeno je bilo ljudstvo, suženj tudi jezik. Vsa
prizadevanja reformacije niso mogla spremeniti te žalostne resnice.
Razsvetljenstvo in romantika sta dali za slovenščino vnete domo­
ljube, a svobode jeziku nista prinesli. Le-to je rodilo revolucionarno
leto 1848: enakopravnost v šoli in uradu, a žal samo na papirju,
ker za svobodo še nismo bili zreli. Dosti izobražencev se je novih
pravic ustrašilo, ker niso znali lastnega knjižnega jezika in ker je
bil le-ta še tako nebogljen. Zadregi je naredil nagel konec Bachov
absolutizem s tem, da je odpravil še pravice na papirju.
Vendar leto 1848 ni minilo brez prida; naučilo je Slovence, da
morajo svoj jezik izobraziti in se ga naučiti. Časniki in čitalnice,
Janežičeva slovnica in šolska berila so opravili veliko delo: znanje
jezika je rastlo in z njim narodna zavednost. Ali stavba je bila še
zmerom na tako šibkih temeljih, da bi jo bil utegnil podreti prvi
vihar. Zatorej ni čudno, da so celo nekateri med najboljšimi iskali
rešitve v ilirizmu ali nekem meglenem vseslovanstvu. Vihar, ki so
se ga bali, je zares prihrumel: udarila je nemškonacionalna vlada na
Dunaju. Vzdržali smo, celo v vladno večino so nas sprejeli, a še
takrat nam ni bilo nič zastonj navrženo, za vsako drobtino smo
se morali rvati. Prav do drugega desetletja 20. stoletja je ostal
učni jezik nemški. Imeli smo že lepo književnost in izgrajen knjižni
jezik, a naš dijak se ga ni mogel naučiti — v šoli. In tedaj je prva
svetovna vojna nastavila sekiro na korenine, daje zaječalo slovensko
3
I,II,1,2 4,5,6,7,8,9,10,11,12,13,...336
Powered by FlippingBook