Preizkusite avtomatsko lektorico BESANO, varuško vašega ugleda!
BREZPLAČEN PREIZKUS in DODATNI POPUST OB NAROČILU
Pripravili smo vam nov septembrski jezikovni kviz.
Če smo se julija in avgusta pritoževali zaradi neznosne vročine, je trenutno september dokaj hladen. Zato vam tokrat ne priporočamo, da se reševanja kviza lotite v ohlajenem prostoru. 🙄
Najnovejši jezikovni kviz vam je na voljo na strani kvizov. Za obisk te strani kliknite na spodnji gumb!
Pri reševanju kviza si lahko pomagate z avtomatsko lektorico Amebis Besana in brezplačnimi spletnimi slovarji na portalu Termania.
Na spletni strani kvizov so vam na voljo tudi vsi dosedanji kvizi.
Za reševanje najnovejšega ali preteklih kvizov kliknite na povezavo POJDI NA STRAN JEZIKOVNIH KVIZOV.
Pripravili smo vam nov avgustovski jezikovni kviz.
Zaradi vročine priporočamo, da se reševanja kviza lotite v ohlajenem prostoru ali zvečer ali pa vsaj v senci v prijetni družbi ohlajene limonade. 😎
Če se boste morda držali bolj kislo, naj bo to vsaj zaradi limonade in ne zaradi kviza. 😉
Najnovejši jezikovni kviz vam je na voljo na strani kvizov. Za obisk te strani kliknite na spodnji gumb!
Pri reševanju kviza si lahko pomagate z avtomatsko lektorico Amebis Besana in brezplačnimi spletnimi slovarji na portalu Termania.
Na spletni strani kvizov so vam na voljo tudi vsi dosedanji kvizi.
Za reševanje najnovejšega ali preteklih kvizov kliknite na povezavo POJDI NA STRAN JEZIKOVNIH KVIZOV.
Da se ne boste preveč potili pri reševanju kviza, smo vam za vroče poletne dni pripravili lažji poletni jezikovni kviz.
Opozarjamo, da lahko reševanje kviza povzroči dobro voljo. Tudi, če ste na dopustu! 😊
Za reševanje kviza kliknite na gumb POJDI NA STRAN JEZIKOVNIH KVIZOV.
Pri reševanju kviza si lahko pomagate z avtomatsko lektorico Amebis Besana in brezplačnimi spletnimi slovarji na portalu Termania.
Ste zamudili posamezen kviz? Nič hudega. Na spletni strani kvizov je seznam vseh kvizov.
Za reševanje najnovejšega ali preteklih kvizov kliknite na povezavo POJDI NA STRAN JEZIKOVNIH KVIZOV.
Jezikovni kviz junij 2024
Pripravili smo vam nov tematski jezikovni kviz na temo popačenk.
Tale kviz bo verjetno malo trši oreh za mlajšo generacijo. ?
Za reševanje kviza kliknite na gumb POJDI NA STRAN JEZIKOVNIH KVIZOV
Pri reševanju kviza si lahko pomagate z avtomatsko lektorico Amebis Besana in brezplačnimi spletnimi slovarji na portalu Termania.
Ste zamudili posamezen kviz? Nič hudega. Na spletni strani kvizov je seznam vseh kvizov.
Pogosto se znajdemo v kočljivih položajih, najsi bodo to čustvene stiske, prepiri, nujen pogovor o tabu temah, sporočanje slabih novic ali kaj drugega.
Ker pa smo ljudje iznajdljiva bitja, znamo z jezikom početi marsikaj.
Kadar je kakšno reč težko povedati, jo ovijemo v druge besede, da omilimo pomen. Ta še vedno ostane, le lažje ga je slišati in prebaviti, govorec pa se potencialno izogne neprijetnemu položaju. Temu jezikovnemu orodju pravimo evfemizem.
Ker je SSKJ z informacijami o evfemizmih precej skop, si poglejmo, kaj o njih pravi ChatGPT:
Evfemizmi so besede ali izrazi, ki se uporabljajo za omilitev, olepšanje ali prikrivanje neprijetnih, tabuiziranih ali nesprejemljivih vsebin. Gre za način izražanja, ki je bolj sprejemljiv ali manj šokanten za poslušalce ali bralce. Evfemizmi se pogosto uporabljajo v različnih kontekstih, kot so vsakdanje življenje, politika, mediji, poslovni svet in izobraževanje.
Namen evfemizmov je večplasten:
Cinik bi rekel, da so evfemizmi le manipulacija poslušalca. Da z njimi prikrivamo svoje prave namere, nismo iskreni, prej bojazljivci, ki se skrivajo za zaveso politične korektnosti.
Vendar lahko rečemo tudi, da evfemizmi zgladijo vse težke pogovore in neprijetne položaje, ki bi jih lahko imeli z ljudmi, če evfemizmov ne bi uporabljali.
Psihologi pravijo, da delujejo tudi kot ventili za sproščanje pritiska. Z njihovo uporabo lahko spregovorimo o tabuiziranih temah ali okrcamo sočloveka, ne da vznemirjamo druge.
Kot ventili delujejo tudi kletvice, ki pa naj jih ne bi uporabljali.
Kaj pa, ko evfemizme uporabljajo oglaševalci, podjetja, politiki? Ker imajo besede določeno moč, da ustvarjajo naš pogled na svet, lahko evfemizme res uporabljamo kot močno manipulacijo.
"Zloglasen" politično korektni govor je pravzaprav en sam evfemizem. Lahko se vprašamo, ali je oseba z izkušnjo brezdomstva kaj bolje preskrbljena kot običajen klošar, vendar ni dvoma, da se lepše sliši.
Sicer pa so evfemizmi zanimiva reč in nikoli ne škodi, da poznamo kakšnega več. Tako da si jih nekaj oglejmo:
Evfemizmi so torej pomemben del jezika, saj omogočajo bolj občutljivo in obzirno komunikacijo, čeprav lahko včasih tudi prikrijejo resnično naravo stvari in povzročijo nejasnosti.
Olepševanje besedil z evfemizmi pa nam nič ne pomaga, če so naši zapisi polni slovničnih napak oz. "tiskarskih škratov".
Tem pa se lahko izognemo z avtomatsko lektorico Amebis Besana.
Besana bo pregnala tudi tiste najtrše tiskarske škrate. Npr. pravilno uporabo povratnega svojilnega zaimka, napačno uporabo "jo je" namesto "je je", pravilno sklanjanje tujih moških imen, pravilno uporabo vejice pred in itd.
Za več informacij o avtomatski lektorici Amebis Besana kliknite na spodnji gumb.
Medmet je res posebna besedna vrsta. Za razliko od vseh ostalih pri njih prevladuje pragmatična funkcija. To pomeni, da so že sami po sebi govorno dejanje.
Namesto da rečemo "To me boli.", lahko uporabimo pastavek "Au!" in vsi vedo, kaj smo mislili.
Lahko bi rekli, da so najbolj primitivne besede, še manj, le glasovi. Z njimi sporočamo razpoloženje, velevamo, nagovarjamo in posnemamo naravne glasove.
mêdmet -éta m (é ẹ́)
lingv. nepregibna beseda, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov: izraziti kaj z medmetom / pregibni medmeti
Medmete delimo v tri kategorije:
Glede zapisovanja medmetov nam slovenski pravopis ne ponudi natančnih pravil.
V Jezikovni svetovalnici lahko preberemo, da so za medmet pravila bolj kot ne priporočila. Sploh ko govorimo o posnemovalnih medmetih, ima pisec dokaj proste roke glede zapisa zvokov.
Glede pisanja skupaj oziroma narazen velja preprosto pravilo, da narazen pišemo podvojene, stopnjevane in likovne medmete. Vse ostale zapisujemo skupaj.
Tako dobimo zapis podvojenih, kot sta ha ha ha ali joj joj, stopnjevanega joj prejoj in likovnih bim bam bom, pika poka, čira čara. Vseeno pa neredko najdemo primere zapisov skupaj ali z vezajem, kot na primer hahaha ali tika-taka.
Skupaj pa npr. pišemo abrakadabra in tralala.
Pri medmetih, sestavljenih iz ponavljanj iste ali podobnih besed, se vprašamo, kako je z vejico. Slovenski pravopis pravi:
§ 292: Vejico pišemo pri naštevanju enakovrednih besed oziroma zvez, npr.: Psiček laja hov, hov, hov.
Hkrati pa tudi:
§ 322: Vejice med skladenjsko enakovrednimi deli ne pišemo, kadar posamezne izraze (lahko tudi okrepljene) ponavljamo, ne da bi jih v govoru ločili s premori ali z načinom izgovora, npr.: Joj joj, kako boli! – Sultan je zalajal hov hov hov.
Odvisno torej, kako reč slišimo. Lahko se ravnamo tudi po estetskem učinku. Smeh verjetno zapišemo s ha ha ha ali hahaha, medtem ko približevanje rečne pošasti poudarimo z vejicami: cop, cop, cop in le težko drugače.
Glede vejice pa vseeno obstaja eno pravilo: uporabimo jo med medmetom in ostalim besedilom, kadar je medmet samostojno rabljen. Tako v primerih:
Če je medmet rabljen znotraj besedila in ima stavčnočlensko vlogo, vejice ne pišemo:
Ker so pravila za medmete bolj priporočila kot pravila in ker je zapis odvisen tudi od tega, kaj in kako se hočemo izraziti, vam avtomatska lektorica Amebis Besana pri pravilni slovnični uporabi medmetov ne more 100-% pomagati.
Seveda pa vam je lahko v ogromno pomoč pri vseh drugih slovničnih pravilih, pa naj si gre za pravilno uporabo vejic, zaimkov, sklanjatev itd.
Z uporabo avtomatske lektorice Amebis Besana vam tudi ne bo treba časovno zamudno brskati po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), po Slovenskem pravopisu in še zlasti po njegovih obsežnih pravilih z nešteto izjemami vred.
Namesto ukvarjanja s slovničnimi pravili, se boste lahko 100-% osredotočili na besedilo. Kar pa za vas poleg boljših in lepših besedil pomeni tudi večji ugled in ogromen prihranek časa.
Za več informacij o avtomatski lektorici Amebis Besana kliknite na spodnji gumb.
Profesorice in profesorji slovenščine dijakom običajno temeljito razložijo, kdaj se uporablja pomišljaj in kdaj vezaj. Kar pa ne pomeni, da ju znamo dejansko ločevati.
Kako lahko ena kratka črtica povzroča toliko težav in nesoglasij?
Pomišljaj (–) pišemo z daljšo črtico, vezaj (-) pa s krajšo.
Pomišljaj je lahko enodelno ali dvodelno ločilo, večinoma je nestični, kar pomeni, da se ne drži besed pred in za njim.
Vezaj pa je navadno stično ločilo, tako da se drži z besedama okoli njega.
Pravila niso tako zelo zapletena. Vezaj pišemo v naslednjih primerih:
Pravila za rabo pomišljaja so malce bolj zapletena.
Enodelni nestični pomišljaj napišemo v naslednjih primerih:
Dvodelni nestični pomišljaj zapišemo:
Enodelni stični pomišljaj pa uporabimo:
Podobna dilema kakor s pomišljajem ali vezajem je tudi pri pravilni uporabi pike ali vprašaja.
Poleg samega besedila je v besedilih še kako pomembno, da znamo pravilno uporabljati ločila, npr. vejice, oklepaje in dvopičje in pa seveda tudi vsa ostala slovnična pravila.
Res pa je, da si je vsa slovnična pravila težko zapomniti, vključno z vsemi izjemami, ki jih v slovenščini ni malo.
Pri tem vam lahko odlično pomaga avtomatska lektorica Amebis Besana. Besana vas bo zlahka rešila tudi iz najtežjih slovničnih zagat.
Za več informacij o avtomatski lektorici Amebis Besana kliknite na spodnji gumb.
Jezikovni kviz maj 2024
Pripravili smo vam nov majski jezikovni kviz.
Za reševanje kviza kliknite na gumb POJDI NA STRAN JEZIKOVNIH KVIZOV.
Pri reševanju kviza si lahko pomagate z avtomatsko lektorico Amebis Besana in brezplačnimi spletnimi slovarji na portalu Termania.
Ste zamudili posamezen kviz? Nič hudega. Na spletni strani kvizov je seznam vseh kvizov.
Vezniki so besede, ki povezujejo:
Z vezniki izražamo različna razmerja med deli povedi, npr.:
Poleg veznikov lahko stavke povezujejo tudi vprašalni zaimki (npr. Ne vem, kdo je razbil vazo.) in oziralni zaimki (npr. Ostati moramo čim bolj pri miru, kar začetnikom le redko uspe.). Imenujemo jih "nepravi vezniki".
Vsi poznamo najbolj tipične veznike, kot so in, ter, da, ker, če, zato, saj, vendar ... Uporabljamo jih skoraj v vsaki povedi.
Redkeje pa posegamo po dvodelnih veznikih, čeprav jih ni težko uporabljati. Paziti moramo samo na nekaj osnovnih pravil, njihova uporaba pa nam lahko zelo lepo obogati povedi.
Kaj sploh so dvodelni vezniki? Preprosto rečeno gre za veznike iz dveh delov, ki stojita na ločenih mestih besedne ali stavčne zveze.
Dvodelni vezniki so lahko sestavljeni iz dveh enakih veznikov ali dveh različnih. Nekje vejico moramo pisati, drugje ne.
V tem primeru se v obeh delih vezniške besede ponovi enak veznik. V praksi je to videti takole:
Tukaj pa se v enem delu pojavi en veznik, v drugem pa njegov soodnosni izraz. Na primer:
Pomembni sta predvsem dve pravili, čeprav jih je v Pravopisu zapisanih še več.
Vejice med dvodelnimi vezniki NE pišemo, kadar veznika predstavljata stopnjevalno ali ločno zvezo. To velja za veznike, kot so na primer ali – ali, niti – niti, ne – ne in bodisi – bodisi.
Vejico pa med dvodelnimi vezniki pišemo takrat, kadar je pred drugim delom veznika vrinjen stavek. Lahko jo pišemo tudi pred naštevalnimi ali, ne in niti (kadar sta več kot dva veznika), ni pa obvezna.
Primeri pisanja vejice med dvodelnimi vezniki:
Če ste v dvomih, ali ste pravilno uporabili vejice, predlagamo uporabo avtomatske lektorice Amebis Besana. Besana vas glede vejic in tudi drugih slovničnih napak nikoli ne bo pustila na cedilu.
Ker bo Besana skrbela za slovnično pravilnost besedila, se boste sami lahko bolj osredotočili na vsebino, da bo ta ne samo boljša, ampak tudi lažja za branje, da jo bodo uporabniki tu in tam prebirali z največjim veseljem. ?
Za več informacij o avtomatski lektorici Amebis Besana kliknite na spodnji gumb.
Zaimek je beseda, ki se uporablja kot nadomestna beseda za neko drugo besedo.
Samostalniški zaimek tako lahko nadomesti samostalnik, pridevniški zaimek pridevnik oz. pridevniško besedo, prislovni zaimek prislov in števniški zaimek števnik.
Zaimki se nadalje delijo še na podvrste. Če naštejemo samo nekatere:
Pri uporabi zaimkov v govornem in pisnem izražanju pogosto delamo napake. S tem pa povzročamo dvoumnost ali celo povsem spremenimo pomena stavka, kar ima lahko v pomembnih dokumentih hude posledice.
Spodaj so razlage primerov uporabe različnih zaimkov, ki nam pogosto povzročaj težave.
Povratni svojilni zaimek mnogim povzroča preglavice. Je prav "Prijel sem mojo knjigo." ali pa je prav "Prijel sem svojo knjigo."?
Kakšen pa bi bil odgovor radia Erevan, če bi ga vprašali, ali se lahko ugriznete v vaš nos?
Verjetno nekaj v tem stilu: Načeloma lahko, če imate protezo. Vendar vas moramo opozoriti, da se lahko ugriznete v svoj, ne pa v vaš nos.
Kadar želimo v stavku izraziti svojino osebka, moramo namesto običajnih svojilnih zaimkov uporabiti povratni svojilni zaimek ''svoj''.
Da bo bolj razumljivo, obnovimo še, kaj je osebek. Osebek je stavčni člen, ki izraža nosilca stanja oziroma dejanja. Po osebku se vprašamo z vprašalnicami kdo ali kaj ali pa kaj kdo dela oziroma kaj se z nekom godi.
Osebek sem v tem primeru jaz, knjiga pa je moja svojina.
Za primerjavo je stavek "To je moja knjiga." pravilen, saj je v tem primeru osebek "to". Zato je treba uporabiti običajen svojilni zaimek "moja".
Osebek smo v tem primeru mi, hiša pa je naša svojina.
Tako kot povsod se tudi v slovnici stvari rade zapletejo. Zato je treba biti previden pri določanju osebka.
V tem primeru je osebek "boj ribe". Riba je torej le prilastek in ne jedro. Zato je uporaba povratnega svojilnega zaimka napačna, ker obstoj ni svojina boja, ampak ribe.
Pri prvi in drugi osebi je mogoče že na podlagi samega stavka zanesljivo reči, ali je raba povratnega svojilnega zaimka napačna ali ne.
Zaplete pa se pri tretji osebi. Za ugotavljanje pravilne rabe povratnega svojilnega zaimka je treba poznati pomen stavka ali sobesedilo.
Drugi stavek pomeni, da torba ni bila Mihova, ampak od nekoga drugega.
V prvem primeru sta govorila o svojih lastnih starših. V drugem primeru o starših dveh drugih ljudi. V tretjem primeru pa o starših več drugih ljudi.
Kadar gre pri prvi in drugi osebi množine za splošno svojino, lahko namesto svoj uporabimo tudi naš oz. vaš.
V tem pomenu je "mi" mišljeno kot ljudje na splošno in ne določena skupina oseb.
Tega pravila ne smete uporabljati pri vikanju. Pri vikanju nagovarjate točno določeno osebo:
Kadar je povratni svojilni zaimek očiten iz sobesedila, ga izpustimo:
Beseda "svoj" se pogovorno uporablja v tudi v pomenu približno. Na primer: Miha je bil star svojih petdeset let. V tem primeru beseda svoj ne predstavlja povratnega svojilnega zaimka.
Pravila uporabe povratnega svojilnega zaimka res niso najbolj preprosta, kar je verjetno razlog zelo pogostih napak v besedilih.
Vendar vam pravilna uporaba povratnega svojilnega zaimka vključno z vsemi izjemami ne bo povzročala nobenih težav, če boste uporabljali avtomatsko lektorico Amebis Besana.
Besana bo v vaših besedilih poskrbela tudi za druga slovnična pravila vključno z izjemami vseh možnih vrst, na primer pri sklanjanju z vezajem.
Pri zaimkih se dogajajo pogoste napake uporabe "jo", kadar bi moralo biti "je".
Vendar v tem primeru nimamo v mislih "zloglasnih" zanikanih stavkov (ki prav tako zahtevajo predmet v rodilniku), temveč kombinacijo "jo je", kadar je pravilno "je je".
Poglejmo nekaj primerov:
V takih in podobnih primerih se nam pogosto zapiše "jo je", kar pa je narobe. Zakaj?
"Jo" je tožilnik, "je" je rodilnik. V naštetih povedih je treba povsod uporabiti rodilnik:
Če smo v dilemi, si pomagamo tako, da namesto zaimka (nje, je) uporabimo samostalnik. Takoj vidimo, da je npr. "Torto se je najedel do sitega" ali "Fant se je punco prijel kot klop" narobe in da mora biti "torte" oz. "punce", torej "nje" oz. "je".
Ne sme nas zmotiti, da stojita drug za drugim dva "je". Eden je zaimek (nje), drugi pa glagol biti v 3. osebi ednine.
Čeprav je pravilo preprosto, so te napake dokaj pogoste. Verjetno zaradi tega, ker se kombinacija "jo je" dostikrat sliši bolj naravno, kot "je je". Zato se nam zlahka zapiše napačen "jo je", kadar hitimo ali pa se intenzivno osredotočamo na vsebino.
Za vsebino besedila ste odgovorni sami. Ker pa je poleg vsebine važna tudi slovnična pravilnost, predlagamo, da slovnično pravilnost prepustite avtomatski lektorici Amebis Besana.
Z uporabo Besane se boste lažje osredotočili na svoje ideje, saj vam ne bo treba iskati napak v besedilu. Vaše pisanje bo zato postalo bolj sproščeno in posledično tudi boljše.
Nasvet, kateri vam bo pogosto prišel prav, je nasvet, ki vam bo pogosto prišel prav.
Manj ustrezna in bolj ustrezna različica sta zajeti v prejšnji povedi. Ju vidite? Govorimo o zaimkih ki in kateri, ki se pogosto uporabljata napačno.
Ki je dejansko le oblika oziralnega zaimka kateri. Kot oziralna pridevniška zaimka se uporabljata le v odvisnih stavkih, kot je na primer:
Kljub svoji preprostosti je zaimek ki zelo priročen. Uporabljamo ga:
Uporaba zaimka kateri je bolj omejena, saj ga lahko uporabimo le v naslednjih primerih:
Zaimek kateri sicer lahko uporabimo tudi v nekaterih drugih primerih, vendar je ta uporaba zastarela, zato se ga je bolje izogibati. Raje uporabimo zaimek ki, saj se ta sliši precej bolj aktualno.
Če boste v dvomih, se preprosto držite pravila: če lahko namesto oziralnega zaimka kateri uporabite zaimek ki, je v tem primeru ki bolj pravilen.
Na primer:
Tako kot pri drugih slovničnih napakah, npr. pri sklanjanju težjih samostalnikov ali pa tujih moških imen, vam bo tudi pri pravilni uporabi zaimkov ki / kateri avtomatska lektorica Amebis Besana v veliko pomoč.
Enak ali isti? Za začetek naj vas pomirimo, da v pogovornem jeziku le redko pride do tega, da bi morali isto in enako dosledno ločevati. Besedi konec koncev pomenita približno isto. Ali nemara enako?
Dilema, kdaj uporabiti enak ali isti, je zelo pogosta. Podobno nam težave delata tudi predloga s in z.
Še večje težave pa nam povzročajo skloni, vejice, dvojina, pravilni besedni red in odtenki pomenov, ki delajo slovenščino enega najtežjih jezikov.
Kadar govorimo o enakih rečeh, mislimo na lastnosti omenjenih reči, oseb, pojmov, krajev itd.
Dva rdeča traktorja sta torej enake in ne iste barve. Prav tako sta enako hitra in v določenem času lahko z njima zorjemo enako površino njive.
Enak je lastnostni pridevniški zaimek in po njem se vprašamo kakšen (tak, ki ima neko (enako) lastnost) oz. koliko, kadar govorimo o količini (enako hiter, dolg, pomemben, slab itd.).
Za bolj natančen opis zaimka enak lahko pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika oz. SSKJ na Termanii, kjer vam je trenutno na voljo že več kot 135 brezplačnih spletnih slovarjev.
Enak:
enák -a -o prid. (ȃ ā)
1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
a) med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki; po velikosti sta skoraj enaka
b) pri dveh ali več osebah, stvareh: progo sta prevozila v enakem času; združujejo jih enaki interesi; obleki sta enake barve, velikosti; snovi imata vrsto enakih lastnosti; živijo v enakih razmerah
c) od določenega, primerjanega: ima enake čevlje kot ti; njegovi ukazi so vzbudili nezadovoljstvo, enak odpor je povzročila tudi njegova samovoljnost; upam, da boš imel enak uspeh tudi doma; porabil je enako vsoto kot ti / do vsega čuti enako veselje
2. […] ki v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic: zame ste vsi enaki; pred zakonom so vsi enaki […]
3. […] ki koga po lastnostih ali po določeni lastnosti dosega: nikoli mu ne bo enak; po zabavnosti mu je enak; ekspr. v vsej okolici ji ni bilo enakega dekleta
4. […] ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene: vedno sem in bom enak; podoba tega kraja je že dolgo enaka; vsak dan je enaka, samo sitnari
5. […] ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši: bankovec za deset evrov je enak dvema kovancema po pet evrov; vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine; […]
Isti uporabimo, kadar govorimo o specifični stvari, času, prostoru itd. Ne primerjamo dveh ločenih zadev, temveč poskušamo povedati, da je ista stvar prav ta.
Traktorja enake rdeče barve imata lahko istega lastnika in skupaj orjeta isto njivo. Parkiramo ju pod isti skedenj, imata pa zgolj enaka sedeža, volana, kolesa itd.
A kot vidimo v SSKJ, je pogovorno (pog.) dopuščeno uporabiti isti namesto enak, kadar govorimo o predmetih in pojmih, ki se po lastnostih, značilnostih ujemajo, ne razlikujejo:
Bolj natančno je tudi zaimek isti razložen v slovarju SSKJ na Termanii. Spodaj je skrajšana verzija te razlage, saj je zastaralna raba zaimka isti namenoma izpuščena.
Isti:
ísti -a -o prid. (ȋ)
1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; […]; rojena sta istega leta; tega človeka je srečal tudi včeraj na istem mestu / vsak dan odhaja od doma ob istem času; […] knjiž., ekspr. ta isti človek, ki mu je toliko hudega storil, je zdaj njegov sosed; […]
2. pog. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
a) med seboj; enak: dvojčka sta čisto ista
b) pri dveh ali več osebah, stvareh: […] c) od določenega, primerjanega: […]
3. pog., navadno v povedni rabi, ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene; enak: nič se ni spremenil, vedno isti je; čisto ista je kot pred petimi leti.
Stvar pa se nekoliko zaplete pri abstraktnih samostalnikih. Ob njih naj bi uporabljali enak, kar počnemo pri nekaterih:
Pri drugih pa je bolj pravilno isti:
Nekateri obstajajo v parih oz. dvojnicah:
Najbolj zanimivim se spreminja pomen:
Rojeni govorci si v večini takšnih mejnih primerov lahko pomagamo z jezikovnim čutom ali pa, da naglas izgovorimo stavek.
Najbolje pa je, da uporabimo avtomatsko lektorico Amebis Besana. Z Besano slovnične dileme in pravopisne težave ne bodo več vaša skrb. Kar seveda velja tudi za zgoraj omenjene mejne primere.
Nedoločni zaimki nekdo, nekaj, neki nam včasih delajo preglavice.
Kadar govorimo o nedoločeni osebi ali stvari, imajo nedoločni zaimki obliko kdo, kaj, kak.
Če pa mislimo na določeno osebo ali stvar, a je nočemo ali en moremo poimenovati, tedaj tem zaimkom pritaknemo spredaj zlog ne-: torej nekdo, nekaj, nekak.
Poglejmo si nekaj primerov:
In še za zaključek:
Veste, kje ste in kam greste? Vemo, da je to včasih zelo težko vedeti. Je pa lepo oziroma skoraj nujno, da znate to pravilno napisati.
Ko vstopite v hišo - ste noter ali notri? Ko pridete na vrh gore, ste gor ali gori?
Pomagamo si z vprašalnico.
Če se vprašamo: kje, smo gori, doli, notri, zunaj, drugje, nekje, tu, tam.
Če se vprašamo: kam, gremo gor, dol, noter, ven, drugam, nekam, sem, tja.
Je kdo (kje) notri? Kar stopi (kam) noter.
Čakam te (kje) doli ob reki. Pridi (kam) dol k reki.
In še ena pogosta napaka v zvezi z zaimkom kje:
Slovnične nasvete o zaimkih smo vam pripravili v sodelovanju z uredništvom portala in revije Študent in z lektorico, pesnico, pisateljico in prevajalko Aleksandro Kocmut.
Na najbolj preprost in eleganten način z uporabo avtomatske lektorice Amebis Besana.
Poleg zaimkov vas bo Besana opozarjala tudi še na druge slovnične napake. Na primer na napačno uporabo vejic, napačne sklanjatve in še na več kot 130 drugih slovničnih napak.
Z uporabo Besane slovnične dileme in pravopisne težave ne bodo več vaša skrb.
Kar pomeni, da se boste lahko povsem osredotočili na vsebino in kakovost besedila.
Besana bo vaše pisanje dvignila na višjo raven. Omogočila vam bo hitrejše ustvarjanje in brezhibnost besedil.
Za več informacij o avtomatski lektorici Amebis Besana kliknite na spodnji gumb.
