Oklepaj – razlika rabe v matematiki in slovenščini

Oklepaj je znak, ki je v rabi v različnih vedah. Toda kot matematika ni enaka slovenščini, tako tudi raba oklepaja v eni in drugi vedi ni enaka.

Pri matematiki imamo lahko »na kupu« več (tudi po tri, štiri) oklepajev/zaklepajev, npr.:
10 (2 (2 + 3 (5 + 2)))

Več zaporednih istih znakov torej ni težava, saj so drugačni oklepaji (oglati, zaviti …) v matematiki rabljeni za drugačne pomene.

Pri slovenščini pa velja »drugačna matematika«. Enakih oklepajev ne kopičimo. Če imamo znotraj oklepaja še enega, ga zapišemo v drugi obliki, recimo v poševnem ali oglatem oklepaju.

Če imamo še več oklepajev, je smiselno presoditi, katere informacije bi lahko podali brez njih, da ne pride do pretirane uporabe znakov in s tem slabše berljivosti.

Enako načelo velja pri narekovajih. Tako kot znotraj okroglega oklepaja ne moremo uporabiti še enega okroglega oklepaja, tudi znotraj ene vrste narekovaja ne moremo uporabiti iste vrste narekovaja.

Narobe:
»Ona je kar naprej »bolna«,« je pomenljivo pripomnil.
“Ona je kar naprej “bolna”,” je pomenljivo pripomnil.
,,Ona je kar naprej ,,bolna“,“ je pomenljivo pripomnil.

Pravilno:
»Ona je kar naprej ›bolna‹,« je pomenljivo pripomnil.
“Ona je kar naprej ,bolnaʻ,” je pomenljivo pripomnil.
,,Ona je kar naprej ,bolnaʻ,“ je pomenljivo pripomnil.

Pozor: dvodelni enojni narekovaj zgoraj se uporablja za navajanje pomena besede ali besedne zveze v jezikoslovju. Med besedo in njenim pomenom drugih ločil ne pišemo:

Beseda akvadukt izhaja iz latinskih aqua ʼvodaʼ in ducere ʼvoditiʼ.