Zaimek

Zaimek je beseda, ki se uporablja kot nadomestna beseda za neko drugo besedo.

Samostalniški zaimek tako lahko nadomesti samostalnik, pridevniški zaimek pridevnik oz. pridevniško besedo, prislovni zaimek prislov in števniški zaimek števnik.

Zaimki se nadalje delijo še na podvrste. Če naštejemo samo nekatere:

• osebni zaimki – jaz, ti, moj, tvoj, naš ...
• svojilni –moje, tvoje, najino, vaše ...
• povratni svojilni – sebe, se, svoj ...
• kazalni – to, ta, tam, tisti, takrat, toliko ...
• vprašalni – kaj, kdo, kateri, čigav, kdaj, kje, koliko ...
• oziralni – kdor, kateri, kjer, kadar, kolikor ...
• ...

Pri uporabi zaimkov v govornem in pisnem izražanju pogosto delamo napake. S tem pa povzročamo dvoumnost ali celo povsem spremenimo pomena stavka, kar ima lahko v pomembnih dokumentih hude posledice.

Spodaj so razlage primerov uporabe različnih zaimkov, ki nam pogosto povzročaj težave.

• Povratni svojilni zaimek
• Napačna uporaba "jo je" namesto "je je"
• Ki ali kateri
• Enak ali isti
• Nedoločni zaimki nekdo, nekaj, neki
• Vprašalni zaimek kje
• Kako se elegantno rešite težav z zaimki

Povratni svojilni zaimek

Povratni svojilni zaimek mnogim povzroča preglavice. Je prav "Prijel sem mojo knjigo." ali pa je prav "Prijel sem svojo knjigo."?

Kakšen pa bi bil odgovor radia Erevan, če bi ga vprašali, ali se lahko ugriznete v vaš nos?

Verjetno nekaj v tem stilu: Načeloma lahko, če imate protezo. Vendar vas moramo opozoriti, da se lahko ugriznete v svoj, ne pa v vaš nos.

Kako pravilno uporabljamo povratni svojilni zaimek

Kadar želimo v stavku izraziti svojino osebka, moramo namesto običajnih svojilnih zaimkov uporabiti povratni svojilni zaimek ''svoj''.

Da bo bolj razumljivo, obnovimo še, kaj je osebek. Osebek je stavčni člen, ki izraža nosilca stanja oziroma dejanja. Po osebku se vprašamo z vprašalnicami kdo ali kaj ali pa kaj kdo dela oziroma kaj se z nekom godi.

• Pravilno: Prijel sem svojo
• Napačno: Prijel sem mojo knjigo.

Osebek sem v tem primeru jaz, knjiga pa je moja svojina.

Za primerjavo je stavek "To je moja knjiga." pravilen, saj je v tem primeru osebek "to". Zato je treba uporabiti običajen svojilni zaimek "moja".

• Pravilno: Svojim gostom smo razkazali hišo.
• Napačno: Našim gostom smo razkazali hišo.

Osebek smo v tem primeru mi, hiša pa je naša svojina.

Tako kot povsod se tudi v slovnici stvari rade zapletejo. Zato je treba biti previden pri določanju osebka.

• Pravilno: To je bil boj ribe za njen obstoj.
• Napačno: To je bil boj ribe za svoj obstoj.

V tem primeru je osebek "boj ribe". Riba je torej le prilastek in ne jedro. Zato je uporaba povratnega svojilnega zaimka napačna, ker obstoj ni svojina boja, ampak ribe.

Pri prvi in drugi osebi je mogoče že na podlagi samega stavka zanesljivo reči, ali je raba povratnega svojilnega zaimka napačna ali ne.

Zaplete pa se pri tretji osebi. Za ugotavljanje pravilne rabe povratnega svojilnega zaimka je treba poznati pomen stavka ali sobesedilo.

• Pravilno: Miha je zgrabil svojo torbo.
• Pravilno: Miha je zgrabil njegovo torbo.

Drugi stavek pomeni, da torba ni bila Mihova, ampak od nekoga drugega.

• Pravilno: Miha in Ana sta govorila o svojih starših.
• Pravilno: Miha in Ana sta govorila o njunih starših.
• Pravilno: Miha in Ana sta govorila o njihovih starših.

V prvem primeru sta govorila o svojih lastnih starših. V drugem primeru o starših dveh drugih ljudi. V tretjem primeru pa o starših več drugih ljudi.

Kako pa je z izjemami?

Kadar gre pri prvi in drugi osebi množine za splošno svojino, lahko namesto svoj uporabimo tudi naš oz. vaš.

• Pravilno: Navijamo za naše športnike.

V tem pomenu je "mi" mišljeno kot ljudje na splošno in ne določena skupina oseb.

Tega pravila ne smete uporabljati pri vikanju. Pri vikanju nagovarjate točno določeno osebo:

• Pravilno: Izboljšajte svoja besedila z Besano!
• Napačno: Izboljšajte vaša besedila z Besano!

Kadar je povratni svojilni zaimek očiten iz sobesedila, ga izpustimo:

• Pravilno: V sredo bom praznoval rojstni dan.
• Napačno: V sredo bom praznoval svoj rojstni dan.

Beseda "svoj" se pogovorno uporablja v tudi v pomenu približno. Na primer: Miha je bil star svojih petdeset let. V tem primeru beseda svoj ne predstavlja povratnega svojilnega zaimka.

Pravila uporabe povratnega svojilnega zaimka res niso najbolj preprosta, kar je verjetno razlog zelo pogostih napak v besedilih.

Vendar vam pravilna uporaba povratnega svojilnega zaimka vključno z vsemi izjemami ne bo povzročala nobenih težav, če boste uporabljali avtomatsko lektorico Amebis Besana.

Besana bo v vaših besedilih poskrbela tudi za druga slovnična pravila vključno z izjemami vseh možnih vrst, na primer pri sklanjanju z vezajem.

Napačna uporaba "jo je" namesto "je je"

Pri zaimkih se dogajajo pogoste napake uporabe "jo", kadar bi moralo biti "je".

Vendar v tem primeru nimamo v mislih "zloglasnih" zanikanih stavkov (ki prav tako zahtevajo predmet v rodilniku), temveč kombinacijo "jo je", kadar je pravilno "je je".

Kako pravilno uporabljamo povratni svojilni zaimek

Poglejmo nekaj primerov:

• Končno se nam je pridružila še Maša. Najbolj vesel je je bil Peter. (Lahko tudi: Najbolj se je je razveselil Peter.)
• Mislili smo, da smo ostali brez moke, nato pa smo ugotovili, da je je v shrambi še precej.
• Torta mu je tako teknila, da se je je najedel do sitega.
• Čeprav je bila laž dobronamerna, se je je sramovala.
• Tega fanta se ni mogla znebiti. Prijel se je je kot klop.
• Bila je je sama prijaznost.

V takih in podobnih primerih se nam pogosto zapiše "jo je", kar pa je narobe. Zakaj?

"Jo" je tožilnik, "je" je rodilnik. V naštetih povedih je treba povsod uporabiti rodilnik:

• Koga ali česa je bil vesel Peter? (Maše oz. "nje" oz. v naslonski obliki zaimka "je".)
• Koga ali česa je v shrambi še precej?
• Koga ali česa se je najedel do sitega?
• ...

Če smo v dilemi, si pomagamo tako, da namesto zaimka (nje, je) uporabimo samostalnik. Takoj vidimo, da je npr. "Torto se je najedel do sitega" ali "Fant se je punco prijel kot klop" narobe in da mora biti "torte" oz. "punce", torej "nje" oz. "je".

Ne sme nas zmotiti, da stojita drug za drugim dva "je". Eden je zaimek (nje), drugi pa glagol biti v 3. osebi ednine.

Čeprav je pravilo preprosto, so te napake dokaj pogoste. Verjetno zaradi tega, ker se kombinacija "jo je" dostikrat sliši bolj naravno, kot "je je". Zato se nam zlahka zapiše napačen "jo je", kadar hitimo ali pa se intenzivno osredotočamo na vsebino.

Za vsebino besedila ste odgovorni sami. Ker pa je poleg vsebine važna tudi slovnična pravilnost, predlagamo, da slovnično pravilnost prepustite avtomatski lektorici Amebis Besana.

Z uporabo Besane se boste lažje osredotočili na svoje ideje, saj vam ne bo treba iskati napak v besedilu. Vaše pisanje bo zato postalo bolj sproščeno in posledično tudi boljše.

Ki ali kateri

Nasvet, kateri vam bo pogosto prišel prav, je nasvet, ki vam bo pogosto prišel prav.

Manj ustrezna in bolj ustrezna različica sta zajeti v prejšnji povedi. Ju vidite? Govorimo o zaimkih ki in kateri, ki se pogosto uporabljata napačno.

Ki je dejansko le oblika oziralnega zaimka kateri. Kot oziralna pridevniška zaimka se uporabljata le v odvisnih stavkih, kot je na primer:

• Profesor je preučeval kemične svinčnike, s katerimi so študenti pisali izpit.

Kdaj se uporablja zaimek ki?

Kljub svoji preprostosti je zaimek ki zelo priročen. Uporabljamo ga:

• v odvisnih stavkih (najpogosteje v obliki prilastkovega odvisnika, ki dopolnjuje glavni stavek):
  Kupila sem tak računalnik, ki je najboljši za igričarje.
• v vseh sklonih (sklon določajo osebni zaimki):
  Izpit, ki me še čaka, je res zahteven.

Kdaj se uporablja zaimek kateri?

Uporaba zaimka kateri je bolj omejena, saj ga lahko uporabimo le v naslednjih primerih:

• v zvezi s predlogi:
  Prijateljica, o kateri sem ti govorila, je odlična kuharica.
  Avtomobil, s katerim se je pripeljala v službo, je ukraden.
• za izražanje pripadnosti ali lastnine:
  Soseda, katere sin študira medicino, si je poškodovala koleno.
• v vlogi vprašalnega in oziralnega zaimka:
  Kateri izpit si opravil z desetko?
• za izogibanje dvoumnosti:
  To je obdobje, o katerem govorimo …
  Sestra mojega prijatelja, katera živi v tujini, bo priskočila na pomoč.
  (V takem primeru bi "ki" lahko pomenil bodisi "sestro" bodisi "mojega prijatelja".)
  
  Kot zanimivost: kljub rabi zaimka "kateri" se včasih dvoumnosti ni mogoče izogniti:
  Sestra moje prijateljice, ki/katera živi v tujini …
  
  Ker gre za isti spol, nam tudi "katera" ne pomaga razvozlati, ali živi v tujini "moja prijateljica" ali njena "sestra". V takih primerih nam ne preostane drugega kot skladenjsko spremeniti poved, npr.: Moja prijateljica, katere sestra živi v tujini, nam bo priskočila na pomoč. Ali: Sestra moje prijateljice živi v tujini in nam bo priskočila na pomoč.

Kateri zaimek je pravi?

Zaimek kateri sicer lahko uporabimo tudi v nekaterih drugih primerih, vendar je ta uporaba zastarela, zato se ga je bolje izogibati. Raje uporabimo zaimek ki, saj se ta sliši precej bolj aktualno.

Če boste v dvomih, se preprosto držite pravila: če lahko namesto oziralnega zaimka kateri uporabite zaimek ki, je v tem primeru ki bolj pravilen.

Na primer:

• namesto: To je bila knjiga, katero je rad prebiral znova in znova.
• je bolje tako: To je bila knjiga, ki jo je rad prebiral znova in znova.

Tako kot pri drugih slovničnih napakah, npr. pri sklanjanju težjih samostalnikov ali pa tujih moških imen, vam bo tudi pri pravilni uporabi zaimkov ki / kateri avtomatska lektorica Amebis Besana v veliko pomoč.

Enak ali isti

Enak ali isti? Za začetek naj vas pomirimo, da v pogovornem jeziku le redko pride do tega, da bi morali isto in enako dosledno ločevati. Besedi konec koncev pomenita približno isto. Ali nemara enako?

Dilema, kdaj uporabiti enak ali isti, je zelo pogosta. Podobno nam težave delata tudi predloga s in z.

Še večje težave pa nam povzročajo skloni, vejice, dvojina, pravilni besedni red in odtenki pomenov, ki delajo slovenščino enega najtežjih jezikov.

Enak

Kadar govorimo o enakih rečeh, mislimo na lastnosti omenjenih reči, oseb, pojmov, krajev itd.
Dva rdeča traktorja sta torej enake in ne iste barve. Prav tako sta enako hitra in v določenem času lahko z njima zorjemo enako površino njive.

Enak je lastnostni pridevniški zaimek in po njem se vprašamo kakšen (tak, ki ima neko (enako) lastnost) oz. koliko, kadar govorimo o količini (enako hiter, dolg, pomemben, slab itd.).

Za bolj natančen opis zaimka enak lahko pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika oz. SSKJ na Termanii, kjer vam je trenutno na voljo že več kot 135 brezplačnih spletnih slovarjev.

Enak:
enák -a -o prid. (ȃ ā)
1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
a) med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki; po velikosti sta skoraj enaka
b) pri dveh ali več osebah, stvareh: progo sta prevozila v enakem času; združujejo jih enaki interesi; obleki sta enake barve, velikosti; snovi imata vrsto enakih lastnosti; živijo v enakih razmerah
c) od določenega, primerjanega: ima enake čevlje kot ti; njegovi ukazi so vzbudili nezadovoljstvo, enak odpor je povzročila tudi njegova samovoljnost; upam, da boš imel enak uspeh tudi doma; porabil je enako vsoto kot ti / do vsega čuti enako veselje
2. […] ki v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic: zame ste vsi enaki; pred zakonom so vsi enaki […]
3. […] ki koga po lastnostih ali po določeni lastnosti dosega: nikoli mu ne bo enak; po zabavnosti mu je enak; ekspr. v vsej okolici ji ni bilo enakega dekleta
4. […] ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene: vedno sem in bom enak; podoba tega kraja je že dolgo enaka; vsak dan je enaka, samo sitnari
5. […] ki po vrednosti, moči ni ne večji ne manjši: bankovec za deset evrov je enak dvema kovancema po pet evrov; vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine; […]

Isti

Isti uporabimo, kadar govorimo o specifični stvari, času, prostoru itd. Ne primerjamo dveh ločenih zadev, temveč poskušamo povedati, da je ista stvar prav ta.

Traktorja enake rdeče barve imata lahko istega lastnika in skupaj orjeta isto njivo. Parkiramo ju pod isti skedenj, imata pa zgolj enaka sedeža, volana, kolesa itd.

A kot vidimo v SSKJ, je pogovorno (pog.) dopuščeno uporabiti isti namesto enak, kadar govorimo o predmetih in pojmih, ki se po lastnostih, značilnostih ujemajo, ne razlikujejo:

1. med seboj; Dvojčka sta čisto ista.
2. pri dveh ali več osebah, stvareh: Imajo iste cilje, interese.
3. od določenega, primerjanega: Delo je opravil v istem času kot drugi

Bolj natančno je tudi zaimek isti razložen v slovarju SSKJ na Termanii. Spodaj je skrajšana verzija te razlage, saj je zastaralna raba zaimka isti namenoma izpuščena.

Isti:
ísti -a -o prid. (ȋ)
1. na katerega se misli, iz katerega se izhaja: še isti dan je izpolnil obljubo; […]; rojena sta istega leta; tega človeka je srečal tudi včeraj na istem mestu / vsak dan odhaja od doma ob istem času; […] knjiž., ekspr. ta isti človek, ki mu je toliko hudega storil, je zdaj njegov sosed; […]
2. pog. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje
a) med seboj; enak: dvojčka sta čisto ista
b) pri dveh ali več osebah, stvareh: […] c) od določenega, primerjanega: […]
3. pog., navadno v povedni rabi, ki ohranja, ima lastnosti, značilnosti nespremenjene; enak: nič se ni spremenil, vedno isti je; čisto ista je kot pred petimi leti.

Brez posebnosti ne gre

Stvar pa se nekoliko zaplete pri abstraktnih samostalnikih. Ob njih naj bi uporabljali enak, kar počnemo pri nekaterih:

• Ploščinsko popolnoma enaki trikotniki je eden od primerov v SSKJ.
• Maruše se je držala enaka sreča kot Žige.

Pri drugih pa je bolj pravilno isti:

• Slišimo se jutri ob istem času.
• Vseh dvanajst jih je živelo pod isto streho.

Nekateri obstajajo v parih oz. dvojnicah:

• Poskuša mu vcepiti iste/enake vrednote.
• Ob reki Krki stoji vas z istim/enakim imenom.

Najbolj zanimivim se spreminja pomen:

• Vseh dvanajst jih je živelo pod isto streho.
• Vrstne hiše imajo vse enako streho.

Rojeni govorci si v večini takšnih mejnih primerov lahko pomagamo z jezikovnim čutom ali pa, da naglas izgovorimo stavek.

Najbolje pa je, da uporabimo avtomatsko lektorico Amebis Besana. Z Besano slovnične dileme in pravopisne težave ne bodo več vaša skrb. Kar seveda velja tudi za zgoraj omenjene mejne primere.

Nedoločni zaimki nekdo, nekaj, neki

Nedoločni zaimki nekdo, nekaj, neki nam včasih delajo preglavice.

Kadar govorimo o nedoločeni osebi ali stvari, imajo nedoločni zaimki obliko kdo, kaj, kak.

Če pa mislimo na določeno osebo ali stvar, a je nočemo ali en moremo poimenovati, tedaj tem zaimkom pritaknemo spredaj zlog ne-: torej nekdo, nekaj, nekak.

Poglejmo si nekaj primerov:

• Če vidiš, da kdo (ne: nekdo) ne razume, mu razloži!
• Težko si kdo (ne: nekdo), ki ni bil tukaj, predstavlja vse to.
• Treba je vedeti, čemu kaj (ne: nekaj) delamo.
• Kje si že videl kaj (ne: nekaj) takega?
• Preden se odpraviš na kako (ne: neko) potovanje, premisli, kaj moraš vzeti s seboj.
• Bolje je reči, da kaj (ne: nekaj) ni dobro, kot da rečemo, da je slabo.
• Če kdo koga (ne:nekdo nekoga) stalno hvali, ni vedno njegov prijatelj.
• Ne vem, zakaj nekateri ljudje tako težko naredijo za drugega kaj (ne: nekaj) dobrega.

In še za zaključek:

• Če poznate koga (ne: nekoga), ki ima težave s pravilno rabo slovenščine, mu priporočite avtomatsko lektorico Amebis Besana. Če pa Besane še ne uporabljate, jo lahko brezplačno preizkusite tudi sami.

Vprašalni zaimek kje

Veste, kje ste in kam greste? Vemo, da je to včasih zelo težko vedeti. Je pa lepo oziroma skoraj nujno, da znate to pravilno napisati.

Ko vstopite v hišo - ste noter ali notri? Ko pridete na vrh gore, ste gor ali gori?

Pomagamo si z vprašalnico.
Če se vprašamo: kje, smo gori, doli, notri, zunaj, drugje, nekje, tu, tam.
Če se vprašamo: kam, gremo gor, dol, noter, ven, drugam, nekam, sem, tja.

Je kdo (kje) notri? Kar stopi (kam) noter.
Čakam te (kje) doli ob reki. Pridi (kam) dol k reki.

In še ena pogosta napaka v zvezi z zaimkom kje:

• Napačno: Od kje pa to jemlješ? Iz kje si?
• Pravilno: Od kod pa to jemlješ? Od kod si?

^{Slovnične nasvete o zaimkih smo vam pripravili v sodelovanju z uredništvom portala in revije Študent in z lektorico, pesnico, pisateljico in prevajalko Aleksandro Kocmut.}

Kako se elegantno rešite težav z zaimki

Na najbolj preprost in eleganten način z uporabo avtomatske lektorice Amebis Besana.

Poleg zaimkov vas bo Besana opozarjala tudi še na druge slovnične napake. Na primer na napačno uporabo vejic, napačne sklanjatve in še na več kot 130 drugih slovničnih napak.

Z uporabo Besane slovnične dileme in pravopisne težave ne bodo več vaša skrb.

Kar pomeni, da se boste lahko povsem osredotočili na vsebino in kakovost besedila.

Besana bo vaše pisanje dvignila na višjo raven. Omogočila vam bo hitrejše ustvarjanje in brezhibnost besedil.

Za več informacij o avtomatski lektorici Amebis Besana kliknite na spodnji gumb.