Velika začetnica: Je Leonardo DiCaprio prejel Oskarja ali oskarja?
Vsak se je že kdaj znašel v situaciji, ko ni vedel, kdaj in kaka se uporabi velika začetnica.
Se imena nagrad pišejo z veliko začetnico? Kaj pa imena festivalov, ustanov in regij?
Je prav gorenjska regija ali Gorenjska regija ali pa oboje?
Velika začetnica: nagrade, prireditve in festivali
Velika začetnica in nagrade
V večini ostalih svetovnih jezikov se nagrade pišejo z veliko začetnico, kar z vse večjo popularizacijo angleščine za mnoge lahko predstavlja težavo.
Slovenci smo v tem posebni, lahko bi rekli celo sramežljivi – imena nagrad namreč pišemo z malo začetnico.
Domače nagrade pišemo z malo začetnico; na primer viktor, kresnik in drejček. Z malo začetnico pa pišemo tudi tuje nagrade, kot sta na primer oskar ali grammy.
Če pa je nagrada poimenovana po osebi oziroma je zapisana s svojilnim pridevnikom iz osebnega lastnega imena, se ime nagrade piše z veliko začetnico.
V to kategorijo spadajo na primer Nobelova nagrada, Prešernova nagrada, Pulitzerjeva nagrada, Borštnikov prstan ter za srednješolce pomembna Vegovo in Cankarjevo priznanje.
Prireditve in festivali
Poimenovanja prireditev oziroma festivalov so stvarna občna imena, kar pomeni, da se prva beseda piše z veliko začetnico, ostale sestavine besede pa se pišejo z malo, razen v primerih, ko gre za ime.
Primer tega sta prireditev Sto petdeset let slovenske fotografije ali sejem Vse sladkosti življenja.
Če je v uradnem poimenovanju prva beseda festival ali prireditev, se tudi ta piše z veliko začetnico, na primer Festival Lent.
Če je pred imenom prireditve vrstilni števnik, ta ne vpliva na veliko začetnico. Primer tega so 37. Melodije morja in sonca. A to ne velja vedno, saj nekateri števniki pred naslovom štejejo kot začetek naziva festivala samega.
Velika začetnica pri ustanovah, društvih in podjetjih
Pri poimenovanju ustanov, organizacij, društev in zavodov z veliko začetnico zapisujemo prvo besedo uradnega imena, ostale sestavine uradnega naziva pa z veliko pišemo le, če so lastno ime.
Slovenci v uradne nazive radi vključimo tudi zemljepisno ime, ki ga pišemo seveda z veliko začetnico. Primer tega je Univerza v Ljubljani, ki je tudi uradno ime univerze.
V primeru, da uporabljamo uradno ime univerze, je treba prvo besedo pisati z veliko začetnico. Če pa uporabljamo generično ime, lahko veliko začetnico izpustimo, na primer: »Hodim na ljubljansko univerzo.«
Velika začetnica pri zapisu imen slovenskih regij
Slovenija je razdeljena na 12 statističnih regij, ki jih zapisujemo z malo. Razdeljena je tudi na 12 razvojnih regij. Te zapisujemo z veliko. Štiri turistične in dve kohezijski regiji prav tako pišemo z veliko.
Nobena izmed teh pa ni zemljepisno ime, kot bi pričakovali.
Če vas zanima le, kako zapisati Gorenjska, Dolenjska in Zasavje, je odgovor preprost. Z veliko začetnico. Obenem pa je treba upoštevati, da se pridevniki iz lastnih imen pišejo z malo in tako dobimo gorenjsko narodno nošo, dolenjski cviček ter zasavske rudnike.
Vendar zgolj poimenovanje pokrajin “po domače” pogosto ni dovolj. Če pišemo o demografiji ali povprečni plači Štajerca, je bolj pravilno in profesionalno pisati o demografiji in povprečni plači prebivalcev štajerske statistične regije.
Vendar štajerska statistična regija sploh ne obstaja. To je le zgodovinska pokrajina, ki je danes zaradi administrativnih razlogov razdeljena na savinjsko in podravsko statistično regijo.
Zapisovanje statističnih regij
Statistične regije Slovenije so ena izmed teritorialnih ravni, za katere Statistični urad RS zbira in izkazuje statistične podatke.
Imena regij niso ne zemljepisna ne stvarna lastna imena, zato se je ustalil zapis z malo začetnico. Vsaj za zdaj. V nastajanju je nov pravopis, ki naj bi izšel v obdobju od leta 2025 do 2027 in ki predvideva zapisovanje statističnih regij z veliko.
Govorimo torej o statističnih regijah:
- jugovzhodna Slovenija
- osrednjeslovenska
- gorenjska
- zasavska
- pomurska
- savinjska
- goriška
- posavska
- koroška
- podravska
- primorsko-notranjska
- obalno-kraška
Zapisovanje razvojnih regij
Razvojne regije niso pokrajine in nimajo neposredno voljenih predstavnikov, so pa v vsaki izmed dvanajstih razvojnih regij vzpostavljene institucije regionalne politike, ki opravljajo svoje poslanstvo in naloge po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Razvojne regije se zapisuje z veliko in dobimo:
- Jugovzhodna Slovenija,
- Osrednjeslovenska
- Gorenjska
- Zasavska
- Pomurska
- Savinjska
- Goriška
- Posavska
- Koroška
- Podravska
- Primorsko-Notranjska
- Obalno-Kraška
Še več tipov regij in velika začetnica
Po nomenklaturi se Slovenija deli še na dva tipa regij, na turistične in kohezijske.
V kohezijsko regijo se povezujejo razvojne regije za izvajanje kohezijske politike EU in opravljanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem.
Tako turistične kot kohezijske regije zapisujemo z veliko začetnico.
Tako imamo turistične regije:
- Alpska Slovenija
- Mediteranska in Kraška Slovenija
- Termalna Panonska Slovenija
- Ljubljana in Osrednja Slovenija
In kohezijski regiji:
- Zahodna Slovenija
- Vzhodna Slovenija
Slovnični nasvet smo pripravili v sodelovanju z uredništvom portala in revije Študent.
Kako se najlažje rešite težav pri zapisovanju velikih začetnic
Ste uporabnik avtomatske lektorice Amebis Besana?
Če da, potem veste, da se mnogo manj ukvarjate z napakami v besedilu, saj za njihovo odpravo poskrbi Besana. Tudi v primeru velikih začetnic.
Vi pa se lažje osredotočite na vsebino, kar pomeni, da bodo vaša besedila vse boljša in boljša.
Z uporabo Besane boste na varni strani Alp tudi v primeru pravopisnih sprememb, ki naj bi jih prinesel novi pravopis v letih 2025 do 2027.
Ker spremljamo nastajanje novega pravopisa, v Besano sproti dodajamo tudi podporo za vse prihajajoče spremembe.
Če želite izvedeti več o avtomatski lektorici Amebis Besana ali jo brezplačno preizkusiti, kliknite na spodnji gumb.