Mehkonebniki
k, g, h
in afrikata c so se pred nebnimi samoglas
niki
i, e,
a spremenili
v č, ž, š
in č.
V novejšem času tudi tu zmaguje etimološko načelo:
kruhek,
dragec, pikica.
Čut za mehčanje je oslabel.
2. re k-la : rec-i; pek-la : pec-i; leg-la : lez-i; vrg-la : vrz-i.
P red velelniškim -i sta se mehkonebnika
k, g
spremenila v c,
z.
To mehčanje je včasih poznala tud i sklanjatev. Danes so pre
vladale pod vplivom drugih sklonov oblike brez mehčanja, v knjiž
nem jeziku imamo le še ostanke:
otroci, pri otrocih, volcje;
več je
tega v narečjih in v starejših tiskih (še v Iv. Cankarju:
druzega,
velicega, tacega, v roci, v potoci.
Premena. — Čebela : bečela; gomila : mogila; beganica : giba
nica; cebniti : becniti; skleda :
skodela
; potica (iz potvica) : povitica.
Jezik je v nekaterih besedah premenjal soglasnika dveh sle
dečih si zlogov. Nekatere take premene so sprejete tudi v knjižni
jezik; več jih še živi v narečjih:
kopriva : kropiva; perutnica :
repetnica.
Zamenjavo soglasnikov imenujemo p r e m e n o ali metatezo.
Premet. — 1.
m el-jem : melti
>
mleti; der-em : der-ti
>
dreti.
V teh dveh prim erih je sedanjiška osnova mel-,
der-
prišla
v nedoločniku pred soglasnik in se spremenila v
mlet-, dret-.
2.
kol-jem : kol-ti
>
klati; razpor-jem : razpor-ti
>
razprati.
Sedanjiški osnovi
kol
- in
por
- sta v nedoločniku prišli pred
soglasnik, samoglasnik je spremenil mesto in se podaljšal v
kla-
in tra-. P rim erjaj ruski
gorod
in naš
grad,
ruski
v oron
in naš
vran, vorona
in
vrana.
Praslovanske skupine
el, er, ol, or
so med soglasniki prešle
v
le, re, la, ra;
to spremembo imenujemo p r e m e t .
Spremembe polglasnika. —
pəs
—
psa
—
pasji, grenək
—
grenka
—
grenak, bəcniti
—
bacnem, səmənj
—
səmnja
—
səmanji,
tənək
—
tən ka
—
tənak
—
tanjši, ovca
—
ovəc
—
ovac.
Polglasnik imamo v knjižnem jeziku le v kratko poudarjenih
ali nepoudarjenih zlogih; kadar dobi zlog s polglasnikom dolg po
udarek, se polglasnik spremeni v a. V nepoudarjenih zlogih pa
polglasnik izpade, če ne nastane zaradi tega težko izgovorljiva so
glasniška skupina. Od tod tud i dvojne oblike pridevnikov.
V lahko izgovorljivih soglasniških skupinah nepoudarjeni pol
glasnik izpade, pod dolgim poudarkom se okrepi v a.
3
*
35
