Ta glasovna sprememba pa ni več nastopila v besedah, k jer je
soglasniška skupina drugotna, to se pravi, nastala šele po izpadu
polglasnika:
stopnica, grobna, trtna, srednji, ustna, mastna, kapnica,
oskrbnica, kupnina.
Po etimološkem načelu se je skupina ohranila v primerih, kakor
sta
počepniti
(poleg
počeniti)
in
m laskniti.
3. P let-ti: plesati, plest; god-ti: gosti, gost; bogat-stvo: bo
gastvo; gospod-stvo, gospostvo.
V nekaterih starih oblikah je etimološko načelo terjalo, da se
oba zobna zapornika izgovarjata izrazito, vsak s svojo odporo; ta
je bila slišati kakor oster k ratek s; zaradi olajšave izgovora se je
zapora pred njima začela opuščati.
Skupine
tt, dt, tst
in
dst
so se ponekod olajšale v
st.
Koder beseda na terjala tako izrazitega izgovora t in d pred
t,
tam se je izvršilo prilikovanje obeh glasov v smislu daljšanja so
glasnika:
odtis, odteščati se, predte, podtakniti.
Tudi
tst, dst
sta po
etimološkem načelu v rabi v govoru in pisavi:
bratstvo, sosedstvo,
bogokletstvo, nasledstvo, sodstvo
,
predsedstvo.
4. Rek-oč, rek-la : rek-ti > rečd; mog-oč, mog-la : mog-ti >
moči; noč, prim. lat. noct-is, nem. Nacht; moč < mogt-, prim. nem.
Macht. V srbščini in hrvaščini reči, moči, moč, noč.
Skupini
k t
in
gt
sta se v pradavnini razvijali kakor
tj
v slo
venščini v
č,
srbščini in hrvaščini pa v ć.
V kasnejši dobi si je skupina olajševala izgovor z opustitvijo
prve zapore in jo zamenjala s priporo:
nogt
—
noht, laket
—
lahti,
nikt(o)že
—
nihče.
P rim erjaj tu jke v ljudskem govoru:
dohtar
,
de
-
rehtar, rešp ehtar, trahtirat.
5. Cvet-em: cvela (cvetla); pad-em: pala (padla).
V skupinah
tl
in
dl
sta
t in d
brez zazobne odpore prešla v l;
zato sta bila tako slabo slišna, da sta se skupini olajšali z odpadom
t in d.
Etimološko načelo pa je zmagalo v tem prim eru tako popol
noma, da so v večini primerov v rabi tudi oblike s t in d, v mnogih
pa samo oblike s t in d:
krala, kradla,
a samo
gnetla
; edina oblika,
pri kateri se rabi samo fonetična oblika, je
šel, šla, šlo
in sestavljenke.
Popolnoma je zmagalo fonetično načelo v starih oblikah s prvotnim
dl: modliti
—
moliti, šidlo
—
šilo, kadidlo
—
kadilo, kridlo
—
krilo;
ponekod so nekatere še v rabi (Ziljska dolina).
6. Nebni pripornik
j
priteguje v svoje območje tudi druge
glasove in se z njim i spaja v nove:
3 Slovenska slovnica
33
