in učenih besedah pa etimološko načelo. Fonetično načelo je olaj
ševalo soglasniške skupine predvsem s p r i l i k o v a n j e m (asi
milacijo) glasov.
a) Prim erjaj naslednje besede v srbohrvaščini in slovenščini:
vrabec, vrabca: sh. vrabac, vrapca
sladek, sladko:sladak, slatko
podpora:
nizek, nizko:
težak, težko:
svat, svatba:
glas, glasba:
potpora
nizak, niško
težak, teško
svat, svadba
glas, glazba
V slovenščini imamo večinoma etimološko pisavo. Prilikovanje
po zvenu imamo v pisavi izvedeno le v nekaterih primerih:
gristi
—
grizem, lesti
—
lezem, molsti
—
molzem, tvesti
—
tvezem , zdaj
=
s(e)daj,
pri predlogu s — z.
V govoru se zveneči soglasniki
(b, d, z, ž)
pred nezvenečimi
spreminjajo v nezveneče in nasprotno: nezveneči pred zvenečimi
v zveneče; v pisavi se le redko spremene.
V srbščini in hrvaščini pa je fonetično načelo izpeljano tudi
v pisavi po pravilu: piši, kakor govoriš!
b) iskati: iščem; kosa: košnja; voz: vožnja; premisliti: prem iš
ljati; grizla: grižljaj. Tako še: košček, zvežčič, lišček, prošnja, grož
nja, bližnji.
P red
č, j, nj, lj
se
s, z
p rilikujeta v š, ž v govoru in pisavi.
Po istem načelu smemo pisati predlog z pred osebnim zaimkom
z
njim, z njo, z njima, z njim i
tudi ž
njim, ž njo, ž njima, ž njimi.
Etimološko načelo pa zmaguje v celi vrsti izrazov:
sčasoma,
izčistiti, razčesniti, razčesnjen, pogreznjen, priliznjen, poveznjen,
rezljati.
2. Utop-iti: uton-iti; vrisk-ati: vris-niti; ogreb-ati: ogre-niti
sred-a: sre-nja; v rt-eti: vr-niti.
V vseh teh besedah imamo pred nosnim zapornikom n še ustni,
mehkonebni ali zobni zapornik; ker je bila ustna zapora zaradi
sledečega n le slabo slišna, je v nekaterih prim erih zapornik popol
noma odpadel v govoru in pisavi.
Prim. še: kaniti, okleniti, utrniti, okreniti, ukreniti, stisniti, pis-
niti, prasniti, giniti , šiniti, zablisniti se.
Skupine pn,
bn, dn, tn, skn
so se olajšale z odpadom zapornika.
32
