Preizkusite avtomatsko lektorico BESANO, varuško vašega ugleda!
BREZPLAČEN PREIZKUS in DODATNI POPUST OB NAROČILU
Vsak se je že kdaj znašel v situaciji, ko ni vedel, kdaj in kaka se uporabi velika začetnica.
Se imena nagrad pišejo z veliko začetnico? Kaj pa imena festivalov, ustanov in regij?
Je prav gorenjska regija ali Gorenjska regija ali pa oboje?
Velika začetnica pri:
V večini ostalih svetovnih jezikov se nagrade pišejo z veliko začetnico, kar z vse večjo popularizacijo angleščine za mnoge lahko predstavlja težavo.
Slovenci smo v tem posebni, lahko bi rekli celo sramežljivi – imena nagrad namreč pišemo z malo začetnico.
Domače nagrade pišemo z malo začetnico; na primer viktor, kresnik in drejček. Z malo začetnico pa pišemo tudi tuje nagrade, kot sta na primer oskar ali grammy.
Če pa je nagrada poimenovana po osebi oziroma je zapisana s svojilnim pridevnikom iz osebnega lastnega imena, se ime nagrade piše z veliko začetnico.
V to kategorijo spadajo na primer Nobelova nagrada, Prešernova nagrada, Pulitzerjeva nagrada, Borštnikov prstan ter za srednješolce pomembna Vegovo in Cankarjevo priznanje.
Poimenovanja prireditev oziroma festivalov so stvarna občna imena, kar pomeni, da se prva beseda piše z veliko začetnico, ostale sestavine besede pa se pišejo z malo, razen v primerih, ko gre za ime.
Primer tega sta prireditev Sto petdeset let slovenske fotografije ali sejem Vse sladkosti življenja.
Če je v uradnem poimenovanju prva beseda festival ali prireditev, se tudi ta piše z veliko začetnico, na primer Festival Lent.
Če je pred imenom prireditve vrstilni števnik, ta ne vpliva na veliko začetnico. Primer tega so 37. Melodije morja in sonca. A to ne velja vedno, saj nekateri števniki pred naslovom štejejo kot začetek naziva festivala samega.
Pri poimenovanju ustanov, organizacij, društev in zavodov z veliko začetnico zapisujemo prvo besedo uradnega imena, ostale sestavine uradnega naziva pa z veliko pišemo le, če so lastno ime.
Slovenci v uradne nazive radi vključimo tudi zemljepisno ime, ki ga pišemo seveda z veliko začetnico. Primer tega je Univerza v Ljubljani, ki je tudi uradno ime univerze.
V primeru, da uporabljamo uradno ime univerze, je treba prvo besedo pisati z veliko začetnico. Če pa uporabljamo generično ime, lahko veliko začetnico izpustimo, na primer: »Hodim na ljubljansko univerzo.«
Slovenija je razdeljena na 12 statističnih regij, ki jih zapisujemo z malo. Razdeljena je tudi na 12 razvojnih regij. Te zapisujemo z veliko. Štiri turistične in dve kohezijski regiji prav tako pišemo z veliko.
Nobena izmed teh pa ni zemljepisno ime, kot bi pričakovali.
Če vas zanima le, kako zapisati Gorenjska, Dolenjska in Zasavje, je odgovor preprost. Z veliko začetnico. Obenem pa je treba upoštevati, da se pridevniki iz lastnih imen pišejo z malo in tako dobimo gorenjsko narodno nošo, dolenjski cviček ter zasavske rudnike.
Vendar zgolj poimenovanje pokrajin "po domače" pogosto ni dovolj. Če pišemo o demografiji ali povprečni plači Štajerca, je bolj pravilno in profesionalno pisati o demografiji in povprečni plači prebivalcev štajerske statistične regije.
Vendar štajerska statistična regija sploh ne obstaja. To je le zgodovinska pokrajina, ki je danes zaradi administrativnih razlogov razdeljena na savinjsko in podravsko statistično regijo.
Statistične regije Slovenije so ena izmed teritorialnih ravni, za katere Statistični urad RS zbira in izkazuje statistične podatke.
Imena regij niso ne zemljepisna ne stvarna lastna imena, zato se je ustalil zapis z malo začetnico. Vsaj za zdaj. V nastajanju je nov pravopis, ki naj bi izšel v obdobju od leta 2025 do 2027 in ki predvideva zapisovanje statističnih regij z veliko.
Govorimo torej o statističnih regijah:
Razvojne regije niso pokrajine in nimajo neposredno voljenih predstavnikov, so pa v vsaki izmed dvanajstih razvojnih regij vzpostavljene institucije regionalne politike, ki opravljajo svoje poslanstvo in naloge po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Razvojne regije se zapisuje z veliko in dobimo:
Po nomenklaturi se Slovenija deli še na dva tipa regij, na turistične in kohezijske.
V kohezijsko regijo se povezujejo razvojne regije za izvajanje kohezijske politike EU in opravljanje drugih skupnih nalog, povezanih z razvojem.
Tako turistične kot kohezijske regije zapisujemo z veliko začetnico.
Tako imamo turistične regije:
In kohezijski regiji:
Slovnični nasvet smo pripravili v sodelovanju z uredništvom portala in revije Študent.
Ste uporabnik avtomatske lektorice Amebis Besana?
Če da, potem veste, da se mnogo manj ukvarjate z napakami v besedilu, saj za njihovo odpravo poskrbi Besana. Tudi v primeru velikih začetnic.
Vi pa se lažje osredotočite na vsebino, kar pomeni, da bodo vaša besedila vse boljša in boljša.
Z uporabo Besane boste na varni strani Alp tudi v primeru pravopisnih sprememb, ki naj bi jih prinesel novi pravopis v letih 2025 do 2027.
Ker spremljamo nastajanje novega pravopisa, v Besano sproti dodajamo tudi podporo za vse prihajajoče spremembe.
Če želite izvedeti več o avtomatski lektorici Amebis Besana ali jo preizkusiti, kliknite na spodnji gumb.
Vejice nam pogosto povzročajo preglavice. Včasih bi jo morali pisati, pa je ne, drugič pa jo pišemo in se nam zdi, da je gotovo prav, vendar je vejica odveč.
So vejice, ki nam povzročajo manj težav, na primer, pred ki, ko, ker, da, če, čeprav tudi tukaj ni povsem tako preprosto, kot so nas učili v šoli. In so vejice, ki nam povzročajo več težav, na primer pred ali in pred in.
KAZALO:
Ali se kdaj znajdete v dilemi, ali se pred ali piše vejica ali ne?
Se sliši zapleteno? Verjetno da. Vendar v resnici ni tako. Vsekakor pa je mnogo manj zapleteno, kot je zapletena prva poved tega poglavja.
Kadar nastopa kot (podredni) veznik predmetnega odvisnika (in se lahko nadomesti tudi z manj ustreznim "če"), po katerem se vprašamo koga ali česa, koga ali kaj:
Kadar nastopa kot (priredni) veznik ločnega priredja (ali to ali ono), vendar le, če je vmes vrinjeni stavek ali kakšen drug "vrivek", kot so pastavek, pristavek, dostavek itd.:
Kaj pa tak primer:
Prvi "ali" je podredni veznik – vprašamo se: koga ali česa ne ve? Pred njim torej stoji vejica.
Drugi "ali" je priredni veznik – ločno priredje: ali lakirana ali navadna omara. Vejice ni.
Pravilno je torej:
Največ težav nam povzročajo predvsem vejice pred in, in med njimi še posebej pri vrinjenih odvisnikih.
Poglejmo primer: Miha bo prišel, in če ne bo deževalo, pokosil travo.
Marsikdo pomisli, da bi morala biti vejica pred "če" namesto pred "in". A to ne drži.
Slovenski pravopis pravi: Kadar prideta skupaj priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom.
Pomembno je upoštevati, da gre za vmesni oz. vrinjeni odvisnik. V na prvi pogled sorodnem primeru "Miha bo prišel, če bo imel čas in če ne bo deževalo." vejice pred in namreč ni, ker tukaj "če ne bo deževalo" ni vmesni odvisnik, ampak gre za naštevanje odvisnikov.
Ob pravopisnih pravilih marsikdo pomisli, da gre za kakšne novodobne izmisleke akademikov. Vendar v tem primeru ni tako. O tem se lahko prepričamo, če pogledamo, kako so v takih primerih postavljali vejico v različnih prevodih Svetega pisma (Lk 17,3):
Kot lahko vidite, je razlika le v tem, da so v nekaterih obdobjih na tem mestu pisali dvopičje ali podpičje namesto vejice. Vsekakor pa ne moremo reči, da gre pri tem pravilu za novost.
Vseeno pa to pravilo ni bilo tako monolitno, kot se zdi iz opisanega. V Slovenskem pravopisu iz leta 1950 so ga poskušali spremeniti in postaviti vejico za in, vendar so pravilo že v Slovenskem pravopisu iz leta 1962 spremenili nazaj v tako, kot velja še zdaj.
Zelo preprosto. Uporabljajte avtomatsko lektorico Amebis Besana.
Besana tovrstne in tudi druge vejice zelo uspešno popravlja. To vam jamči sodelavec in glavni razvijalec Besane dr. Peter Holozan. Da jamstvo ni iz trte zvito, priča doktorat Petra iz oktobra 2016 na temo Računalniško postavljanje vejic v slovenščini.
Uporabniki Besane, če vam Besana popravi vejice, ji preprosto zaupajte! Tudi če jo postavi pred in.
Besana zna seveda poleg vejic popravljati tudi druge slovnične napake. Na primer:
Da Besana deluje odlično in da je povsem preprosta za uporabo, ve že veliko uporabnikov.
Če tega še ne veste in želite izvedeti več o avtomatski lektorici Amebis Besana ali jo preizkusiti, kliknite na spodnji gumb.
Vabimo vas, da z glasovanjem tudi vi pomagate izbrati najboljši slogan za slovarski portal Termania. Vsak glas šteje.
Morda boste prav vi prejemnik ene izmed nagrad.
Ker naš slovarski portal Termania še nima slogana, je že zadnji čas, da ga dobi.
S sloganom želimo povečati prepoznavnost ter poudariti lastnosti in prednosti Termanie.
Če Termanie še ne poznate, lahko na strani https://www.amebis.si/termania preberete, da je Termania oh in sploh glede slovarjev.
Glasujete tako, da izberete en slogan izmed šestih predlaganih. To je vse. Glasovanje je popolnoma anonimno.
Med vsemi, ki bodo na Facebooku delili našo objavo za glasovanje, bomo izžrebali prejemnike nagrad.
Poleg avtomatske lektorice Amebis Besana bodo za nagrade tudi plažne brisače, saj se poletje neizbežno bliža.
Rok za glasovanje in deljenje objave je do vključno srede, 20. 3. 2024.
Za glasovanje kliknite na spodnji gumb "GLASOVANJE", za deljenje objave na Facebooku pa na gumb "FACEBOOK OBJAVA".
Preden se lotimo opisa za Slovenski medicinski slovar, naj na kratko predstavimo še naš slovarski portal Termania.
Termania je največji slovenski slovarski portal. Trenutno ima 135 slovarjev z več kot 5,2 milijona slovarskih sestavkov oziroma gesel.
Na Termanio stalno dodajamo nove in nove slovarje. Samo v letu 2023 smo jih dodali 32.
Termania omogoča hitro in enostavno iskanje po različnih slovarjih. Mesečno je na Termanii okoli 1,8 milijona iskanj oziroma okoli 60.000 na dan.
Tokrat bomo pod drobnogled vzeli najbolj uporabljan terminološki slovar na Termanii, Slovenski medicinski slovar.
Ta slovar boste našli izključno na slovarskem portalu Termania.
Najnovejša, VI. razširjena izdaja medicinskega slovarja je bila na Termanii objavljena 2. februarja 2024.
Ker je obsežen, podroben, strokoven in obenem splošno uporaben.
Da ta hvala ni iz trte zvita, priča podatek, da je do sedaj pri izdelavi tega slovarja sodelovalo že 139 strokovnjakov iz različnih področij medicine.
Medicinski slovar nudi najbolj obsežno zbirko medicinskih izrazov v slovenskem jeziku. Poleg tega se stalno posodoblja z novimi izrazi in definicijami.
Ta slovar je nepogrešljiv pripomoček za zdravnike, medicinske sestre, študente medicine in farmacije, raziskovalce, prevajalce medicinskih besedil in za vse, ki se želijo seznaniti z medicinsko terminologijo.
Vsem drugim pa nudi preprosto in hitro razlago zapletenih medicinskih izrazov.
Število vpogledov v medicinski slovar se je samo v enem letu povečalo za 31 odstotkov.
Poleg impresivnih številk vpogledov je treba opozoriti, da ti podatki predstavljajo le delček dejanske uporabe. Veliko uporabnikov namreč svoja iskanja izvaja preko vseh slovarjev na portalu Termania, kar pomeni, da je dejansko število vpogledov še višje.
O obsegu in kakovosti medicinskega slovarja govorijo tudi njegove številke:
Kaj pomenijo ti izrazi in njihove številke?
Če vas na Termanii zanima iskanje samo po Slovenskem medicinskem slovarju, priporočamo uporabo možnosti "Išči po mojih priljubljenih slovarjih".
Kot smo že omenili, je na Termanii še mnogo drugih slovarjev, trenutno še 134.
Med največjimi sta tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika ali krajše SSKJ in pa Slovenski pravopis.
Če uporabljate ta dva slovarja za preverjanje slovnične pravilnosti svojih besedil, potem veste, kako težavno in zamudno je to delo, ko morate iskati vsako besede posebej.
Vsem tem težavam se lahko izognete z uporabo avtomatske lektorice Amebis Besana.
Amebis Besana vam bo besedilo popravila hitro in učinkovito, sproti med pisanjem besedila. In to vedno v skladu z najnovejšimi smernicami pravopisa.
Ker se boste lahko osredotočili samo na vsebino, bo vaše besedilo boljše in tudi hitreje ga boste napisali. Za slovnično pravilnost pa bo poskrbela Amebis Besana.
Rabiti, potrebovati, treba ... Ali znate pravilno uporabljati glagol rabiti?
Ta nesrečni glagol si nikakor ne more oddahniti od napačne rabe.
Rabiti je glagol, ki mu že preteklost ni bila naklonjena, v sedanjosti pa je doživel novo "zlorabo", če se malce dramatično izrazimo.
Poglejmo: v Slovenskem pravopisu iz leta 2001 vidimo, da mu je v vseh pomenih pripisana (v e-slovarju z rdečo barvo označena) ustreznejša sopomenka:
Kot neknjižno pogovorno pa SP 2001 že navaja tudi rabo "Ne rabiš iti k zdravniku" in seveda priporoča "Ni ti treba iti k zdravniku".
Praksa pa je tu ubrala povsem drugačno, pomensko neustrezno in za "jezikovno uho" kar bolečo rešitev "poknjiževanja" tovrstnega rabiti v potrebovati: Ne potrebuješ iti k zdravniku.
Potrebujemo lahko le koga/kaj. Zato velja biti pozoren in prisluhniti čutu za jezik, preden "potrebujemo kaj delati".
Čeprav zveni popolnoma nenaravno, se ta zveza namreč že pojavlja v besedilih, ki so ali pa vsaj naj bi bila lektorirana, recimo v oglasih, člankih v revijah ipd.
Ne da ne rabimo pačiti jezika - ni nam ga treba. Imamo namreč "treba".
In ko smo že pri "treba", mimogrede še en jezikovni nasvet: treba je ustreznejši od potrebno (npr.: Potrebno je upoštevati >> Treba je upoštevati). Zakaj? To prepuščamo vaši domišljiji.
Slovnični nasvet smo vam pripravili v sodelovanju z lektorico, pesnico, pisateljico in prevajalko Aleksandro Kocmut.
Res je. Slovenščina je taka, da si je treba zapomniti veliko različnih pravil. Že samo pravilno postavljanje vejic nam pogosto povzroča težave.
Zato se hitro naveličamo pregledovanja besedil in iskanja morebitnih napak.
Avtomatska lektorica Amebis Besana je rešitev, ki vam olajša delo. Z natančnostjo in hitrostjo bo odpravila slovnične nepravilnosti, tako da se lahko osredotočite na vsebino besedila.
Za dodatne informacije o avtomatski lektorici Besani ali njen preizkus kliknite na spodnji gumb.
Pravilo uporabe predlogov s/z je preprosto. Kljub temu ima marsikdo težave s tem.
Ste se staršem ali partnerju že kdaj opravičevali, da zamujate, ker ste se družili z prijatelji? Nato pa ste dobili odgovor, da druženje z prijatelji žal ni možno.
Pozorno prisluhnite, če se vam pogosto zatipkajo napake kot: z tabo, s bobnom, z kučmo, s golimi rokami, s otroki ...
Predlog "s" je pred nezvenečimi nezvočniki, to je pred cčfhkpsšt. Zapomnimo si jih tako, da iz stavka "Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa." odstranimo vse samoglasnike.
Če je število zapisano s številko, je treba uporabiti tako različico, kot bi bila, če bi bilo to število, zapisano z besedo: z 1 prijateljem (enim), s 1. poskusom (prvim).
Kaj pa, če se beseda izgovori drugače, kot se napiše? Pravilo v Slovenskem pravopisu pravi, da se pri pisanju ravnamo glede na pisavo, pri izgovarjavi pa glede na izgovor.
Torej zapišemo "z Zoisom", preberemo pa [s cojzom]. Enako je tudi pri kraticah, napišemo "s SCT", preberemo pa [z escete].
Pri teh različicah se kdaj pojavi tudi dilema, kaj storiti pri naštevanju. Ker veljata "s" in "z" za različici istega predloga, ponavljanje pri naštevanju ni potrebno. Dovolj je tako reči "z zdravnikom ali farmacevtom" namesto "z zdravnikom ali s farmacevtom".
Nekoč je obstajala še različica "ž", ki se je uporabljala pred besedami, ki so se začele na "nj". Tako so npr. pisali "ž njim". V moderni slovenščini v takih primerih uporabljamo "z".
Ni pa s/z edini predlog, ki ima dve različici. Drugi je še k/h.
Če vam bo nekdo rekel, da se k konju ali k koči ne da približati, vam ne preostane drugega, kot da mu verjamete. Zakaj mu morate verjeti, pa izveste na tej povezavi.
Avtomatska lektorica Amebis Besana preprosto prevzame vse skrbi na svoja ramena. Vi pa se zato lahko bolj osredotočite na vsebino in kakovost napisanega.
Če boste uporabili napačen predlog s/z ali pa boste zagrešili kakšno drugo slovnično napako, bodite brez skrbi. Besana vas bo o tem seveda takoj obvestila in vam tudi predlagala ustrezen popravek.
Seveda pa lahko izberete tudi težjo pot in ure in ure brskate po Slovenskem pravopisu na brezplačnem slovarskem portalu Termania, da boste morda našli ustrezno razlago.
Če vaz zanima več informacij o Besani ali pa njen preizkus, kliknite na spodnji gumb.
Oklepaj je znak, ki je v rabi v različnih vedah. Toda kot matematika ni enaka slovenščini, tako tudi raba oklepaja v eni in drugi vedi ni enaka.
Pri matematiki imamo lahko »na kupu« več (tudi po tri, štiri) oklepajev/zaklepajev, npr.:
10 (2 (2 + 3 (5 + 2)))
Več zaporednih istih znakov torej ni težava, saj so drugačni oklepaji (oglati, zaviti …) v matematiki rabljeni za drugačne pomene.
Pri slovenščini pa velja »drugačna matematika«. Enakih oklepajev ne kopičimo. Če imamo znotraj oklepaja še enega, ga zapišemo v drugi obliki, recimo v poševnem ali oglatem oklepaju.
Če imamo še več oklepajev, je smiselno presoditi, katere informacije bi lahko podali brez njih, da ne pride do pretirane uporabe znakov in s tem slabše berljivosti.
Enako načelo velja pri narekovajih. Tako kot znotraj okroglega oklepaja ne moremo uporabiti še enega okroglega oklepaja, tudi znotraj ene vrste narekovaja ne moremo uporabiti iste vrste narekovaja.
Narobe:
»Ona je kar naprej »bolna«,« je pomenljivo pripomnil.
"Ona je kar naprej "bolna"," je pomenljivo pripomnil.
,,Ona je kar naprej ,,bolna“,“ je pomenljivo pripomnil.
Pravilno:
»Ona je kar naprej ›bolna‹,« je pomenljivo pripomnil.
"Ona je kar naprej ,bolnaʻ," je pomenljivo pripomnil.
,,Ona je kar naprej ,bolnaʻ,“ je pomenljivo pripomnil.
Pozor: dvodelni enojni narekovaj zgoraj se uporablja za navajanje pomena besede ali besedne zveze v jezikoslovju. Med besedo in njenim pomenom drugih ločil ne pišemo:
Beseda akvadukt izhaja iz latinskih aqua ʼvodaʼ in ducere ʼvoditiʼ.
Slovnični nasvet smo vam pripravili v sodelovanju z lektorico, pesnico, pisateljico in prevajalko Aleksandro Kocmut.
Se povsem strinjamo. Zato vam toplo priporočamo avtomatsko lektorico Amebis Besana.
Preprosto in hitro vas bo rešila slovničnih zagat in skrbi, ali smo zapisali pravo ločilo, simbol, znak. Če vas zanimajo dodatna pravila o pravilni rabi simbolov, si preberite objavo o dvopičju.
Za dodatne informacije o Besani ali njen preizkus kliknite na spodnji gumb.
Če je glavni stavek trdilni, na koncu povedi stoji pika. Če je glavni stavek vprašalni, na koncu povedi stoji vprašaj.
V besedilih so te napake zelo pogoste. Verjetno zato, ker nismo dovolj pozorni na to, ali je glavni stavek povedi trdilni ali vprašalni.
Vprašal je, koliko je ura.
Sprašujem se, kdaj se boš končno zresnil.
Zanima me, ali imate pri pisanju kakšno posebno metodo ali se prepustite toku zgodbe.
Vsi ti glavni stavki so trdilni, zato stoji na koncu povedi pika.
Si slišal, kaj se je zgodilo?
Glavni stavek je »Si slišal«, torej je poved vprašalna in na koncu stoji vprašaj.
Slovnični nasvet pika ali vprašaj smo vam pripravili v sodelovanju z lektorico, pesnico, pisateljico in prevajalko Aleksandro Kocmut.
Podobna težava, kot je pika ali vprašaj, kjer pogosto ne vemo, kateri simbol uporabiti, je dilema s pravilno uporabo vezaja ali pomišljaja.
Da bo slovničnih dilem čim manj, predlagamo, da preizkusite, kako slovnične napake odkriva in rešuje avtomatska lektorica Amebis Besana.
Besana vas bo hitro in preprosto rešila iz slovničnih zagat in bo bdela nad vami kot vaš osebni slovnični varuh.
Kliknite na spodnji gumb, da izveste več o Besani ter da jo lahko tudi preizkusite.
Če vas zanima, zakaj v zgornjem stavku ni vejice pred drugim da (... Besani ter da jo lahko ...), to lahko izveste na objavi o vejicah.
Pridevniška beseda je besedna vrsta, ki združuje tri skladenjsko sorodne kategorije, in sicer:
Pridevniške besede so tipično pregibne in se spreminjajo glede na spol, število in sklon.
Pri moškem spolu pa se dodatno spreminjajo še:
Skladenjsko največkrat nastopajo kot prilastki, običajno na levi od jedra, ki se ujemajo s samostalnikom v jedru v sklonu, spolu in številu: velika miza, velike mize, sočna pomaranča, sočne pomaranče ...
Lahko so tudi povedkova določila, ki v povezavi z glagolom »biti« ali pa tudi »postati« določajo osebek.
Tudi tukaj se mora povedkovo določilo z osebkom ujemati v sklonu spolu in številu: »Miza je velika«, »Mizi sta veliki«, »Miha je postal velik.«, »Metka je postala velika.«.
Nekatere pridevniške besede pa lahko uporabljamo tudi kot povedkove prilastke.
Povedkovi prilastki vsebujejo dodatno razlago, na kakšen način osebek nekaj dela. Na ta način so malo podobni prislovnim določilom, razlika pa je, da gre za pridevnike in se morajo torej spet ujemati z osebkom: »Miha je prišel bos.«, »Metka je prišla bosa.«
Kadar pa gre za prislovno določilo, se pa ta ne spreminja: »Miha je previdno prišel.«, »Metka je previdno prišla.«
Da ne bomo samo pleteničili o pravilih, je tukaj še malo vaje za vaše možgane. S katerimi pridevniškimi besedami bi opisali feferona na sliki? Sami pri sebi jih naštejte vsaj deset.
Na primer, feferona sta lahko tudi sosedova, če ste ju sosedu izmaknili z vrta.
Potem vam na pomoč lahko priskoči avtomatska lektorica Amebis Besana.
Če uporabljate avtomatsko lektorico Besano, ste lahko brezskrbni, saj Besana z lahkoto obvladuje zgoraj omenjene slovnične kavlje o pridevniški besedi.
Pa ne samo te. Kos je tudi drugim mnogo težjim slovničnim kavljem, ki ljudem povzročajo največ težav. Na primer kdaj napisati vejico pred in.
Besana vam bo tudi omogočila, da boste besedila pisali bolj brezskrbno in hitreje, obenem pa bodo vaša besedila lepša.
Za dodatne informacije o Besani ali njen preizkus kliknite na spodnji gumb.
Saj veste, kaj pomeni beseda NEBI?
Nebi je imenovalnik ali tožilnik dvojine samostalnika nebo. Ampak to besedo res redko uporabljamo v dvojini, čeprav bi teoretično lahko rekli, da imamo v ustih dve nebi, torej mehko nebo in trdo nebo.
Če pa besedo »nebi« zapišemo kot nikalni pogojnik pomožnega glagola: »Pri pisanju se nebi rad zmotil.«, pa gre za napako in bi moralo v resnici pisati »ne bi«.
Prav je torej: »Da se ne bi več zmotili, si dobro zapomnite današnji članek.« in »Da vas ne bi več premotilo, si lahko pomagate z Amebis Besano.«
Podobno je tudi pri besedi nebo. To večkrat uporabimo kot samostalnik, ne smemo pa je uporabiti kot zanikan prihodnjik: »Jutri nebo deževalo.«, prav je »Jutri ne bo deževalo.«
Splošno pravilo je torej, da nikalnico »ne« vedno pišemo ločeno od glagola: »ne bi«, »ne bo«, »ne vem«, »ne grem«, »ne smem«.
Obratno kot pri glagolih pa je pri pridevnikih, prislovih in samostalnikih. Tam nikalnico pridevnika, prislova ali samostalnika pišemo skupaj: »nepričakovano nepravilna neuporaba«.
Ampak tukaj spet ne smemo pisati čisto brez razmisleka, kajti »ne« v slovenščini ni le nikalnica, lahko je tudi veznik, ta pa se seveda piše narazen: »Ne upoštevanja ne spoštovanja ni bilo tukaj.«
Kaj pa, če gre za »ne« kot odgovor na vprašanje? »Ali bo prišel Miha? Ne, Janez.« Kot vidite, v takem primeru ne zadošča le presledek, ampak moramo napisati vmes celo vejico.
Če da, potem vam lahko odlično pomaga avtomatska lektorica Amebis Besana, ki vas opozarja na tovrstne in ostale pravopisne napake.
Amebis Besana je nevidni varuh vaših besedil v vašem računalniku. Napake v besedilih boste odpravili hitro in preprosto. Prihranili boste čas in se poslovili od pravopisnih napak.
Če Besane še nimate, priporočamo, da jo preizkusite čim prej, da preverite, koliko napak imate v svojih besedilih.
Kliknite na spodnji gumb, da izveste več o Besani ter da jo lahko tudi preizkusite. Z uporabo Besane ne bo nikoli več dilem, kaj je prav, ne bi ali nebi.
