Vejica je, vejice ni? Naj vejice ne bodo več problem.

Vejice nam pogosto povzročajo preglavice. Včasih bi jo morali pisati, pa je ne, drugič pa jo pišemo in se nam zdi, da je gotovo prav, vendar je vejica odveč.

So vejice, ki nam povzročajo manj težav, na primer, pred ki, ko, ker, da, če, čeprav tudi tukaj ni povsem tako preprosto, kot so nas učili v šoli. In so vejice, ki nam povzročajo več težav, na primer pred ali in pred in.

KAZALO:

Vejice pred ali

Ali se kdaj znajdete v dilemi, ali se pred ali piše vejica ali ne?

Se sliši zapleteno? Verjetno da. Vendar v resnici ni tako. Vsekakor pa je mnogo manj zapleteno, kot je zapletena prva poved tega poglavja.

Pred ali vejico pišemo:

Kadar nastopa kot (podredni) veznik predmetnega odvisnika (in se lahko nadomesti tudi z manj ustreznim “če”), po katerem se vprašamo koga ali česa, koga ali kaj:

  • Vprašal me je, ali se strinjam. (Vprašal me je, če se strinjam.)


Kadar nastopa kot (priredni) veznik ločnega priredja (ali to ali ono), vendar le, če je vmes vrinjeni stavek ali kakšen drug “vrivek”, kot so pastavek, pristavek, dostavek itd.:

  • Naj kupim lakirano omaro, ki je dražja, ali tole navadno?
    (“ki je dražja” je vmesni odvisnik oz. vrinjeni stavek, ki mora biti od sobesedila na obeh straneh ločen z vejico, zato stoji vejica tudi pred ali)
  • Naj kupim lakirano omaro, dražjo, ali tole navadno?
  • Naj kupim lakirano omaro, hm, ali tole navadno?

Vejice pred ali ne pišemo, kadar gre za ločno priredje, v katerem ni vrivka:

  • Naj kupim lakirano omaro ali tole navadno?
  • Kupil bom lakirano omaro ali pa tole navadno.

Kaj pa tak primer:

  • Ne ve ali naj kupi lakirano ali navadno omaro.

Prvi “ali” je podredni veznik – vprašamo se: koga ali česa ne ve? Pred njim torej stoji vejica.
Drugi “ali” je priredni veznik – ločno priredje: ali lakirana ali navadna omara. Vejice ni.

Pravilno je torej:

  • Ne ve, ali naj kupi lakirano ali navadno omaro.
Šest slonov, ki so vsak sestavljeni iz treh pravokotnikov in vejice, ki ponazarjajo rilce.

Vejice pred in

Največ težav nam povzročajo predvsem vejice pred in, in med njimi še posebej pri vrinjenih odvisnikih.

Poglejmo primer: Miha bo prišel, in če ne bo deževalo, pokosil travo.

Marsikdo pomisli, da bi morala biti vejica pred “če” namesto pred “in”. A to ne drži.

Slovenski pravopis pravi: Kadar prideta skupaj priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom.

Pomembno je upoštevati, da gre za vmesni oz. vrinjeni odvisnik. V na prvi pogled sorodnem primeru “Miha bo prišel, če bo imel čas in če ne bo deževalo.” vejice pred in namreč ni, ker tukaj “če ne bo deževalo” ni vmesni odvisnik, ampak gre za naštevanje odvisnikov.

Vejice pred in pri vrinjenih odvisnikih v preteklosti

Ob pravopisnih pravilih marsikdo pomisli, da gre za kakšne novodobne izmisleke akademikov. Vendar v tem primeru ni tako. O tem se lahko prepričamo, če pogledamo, kako so v takih primerih postavljali vejico v različnih prevodih Svetega pisma (Lk 17,3):

  • Trubar (1555-1577): Varite ſe. Aku tui brat greshi ſubper tebe, ſuari ga, inu aku nega greua, taku ti nemu odpuſti.
  • Dalmatin (1584): Varite ſe. Aku tvoj Brat gréſhi supàr tebe, poſvari ga: inu aku ſe popravi, taku mu odpuſti:
  • Japelj (1784): Varite ſe: Aku bó pak tvój brat super tebe greſhil, poſvari ga: Inu aku ſe bó kaſsál, odpuſti njemu.
  • Stritar (1873): Varujte se! Če se pregreší brat tvoj zoper tebe, popreti mu; in če se spokorí, odpusti mu.
  • Chraska (1914): “Varujte se! Ako se pregreši brat tvoj, posvari ga; in če se izpokori, odpusti mu.”
  • Ekumenska izdaja (1974): “Ako se pregreši tvoj brat, ga posvári; in če se skesa, mu odpústi!”
  • Jubilejna izdaja (1984): Varujte se! Če tvoj brat greši, ga posvári, in če se spreobrne, mu odpústi.
  • SSP (1997): Varujte se! Če tvoj brat greši, ga pograjaj, in če se skesa, mu odpústi.
  • SSP3 (2006): Varujte se! Če tvoj brat greši, ga pograjaj, in če se skesa, mu odpústi.

Kot lahko vidite, je razlika le v tem, da so v nekaterih obdobjih na tem mestu pisali dvopičje ali podpičje namesto vejice. Vsekakor pa ne moremo reči, da gre pri tem pravilu za novost.

Vseeno pa to pravilo ni bilo tako monolitno, kot se zdi iz opisanega. V Slovenskem pravopisu iz leta 1950 so ga poskušali spremeniti in postaviti vejico za in, vendar so pravilo že v Slovenskem pravopisu iz leta 1962 spremenili nazaj v tako, kot velja še zdaj.

Tri vejice

Kako se najlažje rešite vseh težav pri postavljanju vejic?

Zelo preprosto. Uporabljajte avtomatsko lektorico Amebis Besana.

Besana tovrstne in tudi druge vejice zelo uspešno popravlja. To vam jamči sodelavec in glavni razvijalec Besane dr. Peter Holozan. Da jamstvo ni iz trte zvito, priča doktorat Petra iz oktobra 2016 na temo Računalniško postavljanje vejic v slovenščini.

Uporabniki Besane, če vam Besana popravi vejice, ji preprosto zaupajte! Tudi če jo postavi pred in.

Besana zna seveda poleg vejic popravljati tudi druge slovnične napake. Na primer:

Da Besana deluje odlično in da je povsem preprosta za uporabo, ve že veliko uporabnikov.

Če tega še ne veste in želite izvedeti več o avtomatski lektorici Amebis Besana ali jo brezplačno preizkusiti, kliknite na spodnji gumb.

AVTOMATSKA LEKTORICA AMEBIS BESANA