Povratni svojilni zaimek

Uporaba povratnega svojilnega zaimka mnogim povzroča preglavice. Je prav “Prijel sem mojo knjigo.” ali pa je prav “Prijel sem svojo knjigo.”? 

V določenih primerih napačna raba povratnega svojilnega zaimka povsem spremeni pomen stavka.

Kakšen pa bi bil odgovor radia Erevan, če bi ga vprašali, ali se lahko ugriznete v vaš nos?

Verjetno nekaj v tem stilu: Načeloma lahko, če imate protezo. Vendar vas moramo opozoriti, da se lahko ugriznete v svoj, ne pa v vaš nos.

Kako pravilno uporabljamo povratni svojilni zaimek?

Kadar želimo v stavku izraziti svojino osebka, moramo namesto običajnih svojilnih zaimkov uporabiti povratni svojilni zaimek ”svoj”.

Da bo bolj razumljivo, obnovimo še, kaj je osebek. Osebek je stavčni člen, ki izraža nosilca stanja oziroma dejanja. Po osebku se vprašamo z vprašalnicami kdo ali kaj ali pa kaj kdo dela oziroma kaj se z nekom godi.

  • Pravilno: Prijel sem svojo knjigo.
  • Napačno: Prijel sem mojo knjigo.

Osebek sem v tem primeru jaz, knjiga pa je moja svojina.

Za primerjavo je stavek “To je moja knjiga.” pravilen, saj je v tem primeru osebek “to”. Zato je treba uporabiti običajen svojilni zaimek “moja”.

  • Pravilno: Svojim gostom smo razkazali hišo.
  • Napačno: Našim gostom smo razkazali hišo.

Osebek smo v tem primeru mi, hiša pa je naša svojina.

Tako kot povsod se tudi v slovnici stvari rade zapletejo. Zato je treba biti previden pri določanju osebka.

  • Pravilno: To je bil boj ribe za njen obstoj.
  • Napačno: To je bil boj ribe za svoj obstoj.

V tem primeru je osebek “boj ribe”. Riba je torej le prilastek in ne jedro. Zato je uporaba povratnega svojilnega zaimka napačna, ker obstoj ni svojina boja, ampak ribe.

Pri prvi in drugi osebi je mogoče že na podlagi samega stavka zanesljivo reči, ali je raba povratnega svojilnega zaimka napačna ali ne.

Zaplete pa se pri tretji osebi. Za ugotavljanje pravilne rabe povratnega svojilnega zaimka je treba poznati pomen stavka ali sobesedilo.

  • Pravilno: Miha je zgrabil svojo torbo.
  • Pravilno: Miha je zgrabil njegovo torbo.

Drugi stavek pomeni, da torba ni bila Mihova, ampak od nekoga drugega.

  • Pravilno: Miha in Janez sta govorila o svojih starših.
  • Pravilno: Miha in Janez sta govorila o njunih starših.
  • Pravilno: Miha in Janez sta govorila o njihovih starših.

V prvem primeru sta govorila o svojih lastnih starših. V drugem primeru o starših dveh drugih ljudi. V tretjem primeru pa o starših več drugih ljudi.

Povratni svojilni zaimek - brelec bere pravila

Kako pa je z izjemami?

Kadar gre pri prvi in drugi osebi množine za splošno svojino, lahko namesto svoj uporabimo tudi naš oz. vaš.

  • Pravilno: Navijamo za naše športnike.

V tem pomenu je “mi” mišljeno kot ljudje na splošno in ne določena skupina oseb.

Tega pravila ne smete uporabljati pri vikanju. Pri vikanju nagovarjate točno določeno osebo:

  • Pravilno: Izboljšajte svoja besedila z Besano!
  • Napačno: Izboljšajte vaša besedila z Besano!

Kadar je povratni svojilni zaimek očiten iz sobesedila, ga izpustimo:

  • Pravilno: V sredo bom praznoval rojstni dan.
  • Napačno: V sredo bom praznoval svoj rojstni dan.

Beseda “svoj” se pogovorno uporablja v tudi v pomenu približno. Na primer: Miha je bil star svojih petdeset let. V tem primeru beseda svoj ne predstavlja povratnega svojilnega zaimka.

Kako vam pri vsem tem lahko pomaga avtomatska lektorica Besana?

Za vsa ta pravila in izjeme vam ni treba skrbeti, če uporabljate avtomatsko lektorico Amebis Besano.

Naša avtomatska lektorica bo poskrbela za vse. Tudi za izjeme vseh možnih vrst, na primer pri sklanjanju z vezajem

Z Besano boste besedila pisali bolj brezskrbno ter zato tudi hitreje.

Za dodatne informacije o Besani in brezplačni preizkus kliknite na spodnji gumb.