Preizkusite avtomatsko lektorico BESANO, varuško vašega ugleda!
BREZPLAČEN PREIZKUS in DODATNI POPUST OB NAROČILU
Pred vami je prvi kviz v letu 2025.
Priporočamo, da k reševanju kviza povabite tudi prijatelje, sodelavce, sorodnike in znance, saj reševanje kviza dokazano povzroča dobro voljo. 🙂
Rezultatov kviza ne shranjujemo. Zato kar pogumno na reševanje kviza.
Za reševanje kviza kliknite na spodnji gumb JEZIKOVNI KVIZ FEBRUAR 2025.
Pri reševanju kviza si lahko pomagate z avtomatsko lektorico Amebis Besana in brezplačnimi spletnimi slovarji na portalu Termania.
Če avtomatske lektorice Besana nimate nameščene na računalniku, za brezplačno slovnično preverjanje besedil kliknite na preverjanje, za iskanje pravilnih oblik besed pa na pregibanje.
Uporabniki Besane namesto spletnih verzij preverjanja besedil in pregibanja besed uporabite aplikacije Besane na svojem računalniku. Te aplikacije za razliko od spletnih verzij nimajo nobenih omejitev uporabe.
Ste zamudili posamezen kviz? Nič hudega. Spodaj je seznam vseh kvizov. Za reševanje kliknite na posamezen gumb.
Vejice so pravilno postavljene v povedi "Tja sem prišel, eno uro preden se je koncert začel.", ne pa v povedi "Tja sem prišel eno uro, preden se je koncert začel.", ki so jo skoraj vsi označili za pravilen odgovor.
Pri odvisnih stavkih, ki se začnejo s količino časa in besedo preden (eno uro preden ...), je smiselno postaviti vejico pred količino časa, ne pa pred besedo preden, ker je količina časa vezana na besedo preden.
Da je smiselna vejica pred količino časa, opazimo takoj, če samo zamenjamo vrstni red stavkov v povedi "Eno uro preden se je koncert začel, sem prišel tja."
Kadar pa pred besedo preden ni navedene količine časa, pa vejica seveda pride pred preden. Ali pa če količina časa ni vezana na preden: "Tja sem prišel za eno uro, preden se je koncert začel."
Bolj obširno razlago si lahko pogledate na tej povezavi. Klik na to povezavo vam bo odprl stran "K pravilom za skladenjsko vejico v Slovenskem pravopisu 2001". Na levi strani te strani nato kliknite na povezavo z napisom "1. PDF datoteka (417 kB)". Razlaga, zakaj se postavi vejica pred količino časa, je na strani 262.
Za dodatno zmedo pri pravilnem odgovoru na to vprašanje je poskrbela tudi Besana, ki napačno postavi vejico pred besedo preden. Zdaj, ko vemo za to nepravilnost Besane, jo bomo seveda odpravili v eni od naslednjih verzij.
Besana je z leti postala odlična zaradi vse obsežnejšega in boljšega odkrivanja napak v besedilu vključno s posebnostmi. Ker pa je obseg slovničnih napak skoraj neskončen, vse težje preverjamo, katere posebnosti Besana še ne javi pravilno.
Če odkrijete napako v delovanju Besane, bomo zelo veseli, če nam jo boste javili na info@amebis.si.
Pravilen odgovor je, da sta v povedi dve napaki, in sicer "Unicef-u" in "prostovoljcov", ne pa samo ena napaka "prostovoljcov".
V povedi namreč beseda Unicef nastopa kot ime, ne pa kot kratica.
Kratice, ki jih ne beremo črko po črko, ampak kot "navadne besede", lahko tako tudi zapišemo (pazimo na veliko začetnico, če gre za lastno ime). V tem primeru jih nikoli ne sklanjamo z vezajem (čeprav so npr. moškega spola): Unicef, Unicefa, Unicefu ...
Če bi bil UNICEF zapisan kot kratica, bi bila možna dva pravilna zapisa ali brez sklanjanja UNICEF ali pa sklanjanje z vezajem UNICEF-u.
Na našem blogu je obširen zapis o pravilih sklanjanja Sklanjanje: samostalniki, rodilnik, tuja imena, vezaj. Branje tega zapisa toplo priporočamo.
Pravilen odgovor je en popravek, in sicer, da se beseda “alp” piše z veliko začetnico.
Mnogi so se odločili za dva popravka. Poleg velike začetnice besede “alp” še za napačen predlog “z” namesto pravilnega “iz”.
Pravopis za Alpe navaja: Álpe Álp ž mn., zem. i. (ȃ) |evropsko gorstvo|: v ~ah.
Pri gorah je pravilno “na”, pri gorovjih pa “v”. Ker sta predložna para “v – iz” in “na – s/z“, je predlog “iz” pravilen.
Za pravilni odgovor so štele naslednje tri označene napake “Kolo nasloni (h) k stebru(,) in pridi v park (čez) skozi glavni vhod.”, dejansko pa so v povedi štiri napake.
Ker smo se osredotočili na primer k/h smo čisto spregledali glagol in s tem še četrto napako v tej povedi. Kolo se lahko prisloni k stebru ali pa nasloni na steber, ne pa nasloni k stebru.
Že novembra smo obljubili, da bomo bolj previdni pri sestavljanju kvizov, sedaj pa obljubljamo še bolj. 
Vsem, ki so nas opozorili na to napako, se iskreno zahvaljujemo.
Nekateri bralci so menili tudi, da bi zaradi velelne povedi moral biti na koncu klicaj in ne pika.
Slovenski pravopis 2001 pravi v členu 277 takole:
V želelnih in velelnih povedih, ki niso čustveno poudarjene, klicaja ne pišemo: Daj mi, prosim, knjigo. – Glej 3. odstavek na str. 15. – Naj kdo pogleda, kaj se dogaja zunaj.
V našem primeru bi težko rekli, da je velelnik čustveno poudarjen. V tem primeru bi bil verjetno kje še kakšen “takoj” ali kaj podobnega, zato ne moremo reči, da je pika na koncu napačna.
Pri 10. vprašanju smo pričakovali odgovor 2, ker poved vsebuje dve očitni napaki.
Beseda mora biti namreč v tožilniku in pravilen tožilnik od “hči” je “hčer”. Podobno se sklanja tudi samostalnik “mati” s tožilnikom “mater”.
V slovenščini velja pravilo, da kadar govorimo o svojini osebka (ki je “jaz” v dani povedi), moramo uporabiti svojilni zaimek “svoj” namesto osnovnega “moj”, “tvoj”, “njen” ipd. Kadar je osebek v prvi ali drugi osebi (torej “jaz” ali “ti”) to ni tako hudo narobe, pri tretji osebi se pa pomen precej spremeni.
Stavek “Miha je Borutu posodil svojo knjigo.” to pomeni nekaj drugega, kot “Miha je Borutu posodil njegovo knjigo.” V prvem primeru je Borut dobil Mihovo knjigo, v drugem primeru pa knjigo nekoga tretjega (ali pa celo Borutovo, ampak v danem primeru to ne bi bilo ravno smiselno).
Nekateri ste menili, da je napak več, menili ste na primer, da je odveč beseda “jaz”. In pravzaprav ste celo imeli prav, tudi brez “jaz” nam je običajno jasno, kdo je govorec: Na kontrolni pregled bi rada naročila svojo hčer.
Ampak brez “jaz” v resnici ne vemo zagotovo, kdo je naročil to hčer. Lahko bi bila celo neka tretja oseba in potem bi bil “mojo” celo pravilen, zato smo namerno dodali “jaz”, da je primer postal čisto nedvoumen.
In morda je kdo celo upravičeno pomislil, da bi lahko tudi izpustili “svojo” oz. “mojo”: Na kontrolni pregled bi rada naročila hčer. Obljubimo, da bomo naslednjič previdnejši pri pripravi primera.
Drugo najtežje vprašanje tega kviza je bilo, kako so postavljene vejice v: “Niti ni plesala niti pela.”
Pravilni odgovor je, da ni vejic. V stopnjevalnem priredju z veznikoma niti/niti oz. ne/ne vejice ne pišemo (lahko pa jo pišemo, če imamo tri ali več elementov v takem priredju), če je seveda ne zahteva kaj drugega, npr. kakšen vrinjen odvisnik: Niti ni plesala, ko je igrala glasba, niti pela.
Največ jih je odgovorilo “dna”, pravilna rešitev pa je “dni”.
Zakaj? Samostalnik “dno” je srednjega spola in se v dvojini sklanja podobno kot vsi drugi samostalniki srednjega spola.
Torej dve sonci, dve telesi, dve kolesi (tukaj se sicer vrine še “es”, ampak končnica je vseeno “i”) in dve dni.
Pri dnu je težava le rodilnik dvojine (in enako množine), ki bi po tem vzorcu bil “dn”, kar pa seveda ni mogoče. Zato potem pri rodilniku dodamo “ov” (dnov) ali pa vrinemo “a” (dân).
Kakšne so pravilne sklanjatve samostalnika ”dno” in tudi sklanjatve drugih težjih samostalnikov za sklanjanje, lahko pogledate v naši objavi sklanjanje.
Več o tem si lahko preberete tudi v odgovoru Jezikovne svetovalnice: Sklanjanje samostalnikov “dan” in “dno”.
Večina jih je izbrala možnost “Kljub temu, da govori njegov jezik, ga ni razumel.”
Vendar nas v tem primeru pravilo, da vejica skače pred “ki, ko, ker, da, če“, pusti na cedilu, kajti “kljub temu da” je skupaj večbesedni veznik s pomenom “čeprav”, zato znotraj tega veznika vejice ne pišemo.
Pravilna izbira je torej “Kljub temu da govori njegov jezik, ga ni razumel.”
Več o tem si lahko preberete tudi v odgovoru Jezikovne svetovalnice: Večbesedni veznik “kljub temu da” in raba vejice.
