tolažilnim naukom je vlival svojim učencem pogum v srce
(tako bi
se poslovenilo: Rempl i de cette doctrine si consolante, il s’en
servait itd.). —
s tem zaupanjem,
ali:
v tem zaupanju hitim k
tebi, o devic devica in mati
(ne:
s tem zaupanjem navdan hitim
k tebi
. ..). —
s ila me je p r i g n a l a , da sem storil to,
ali:
v
sili, prim. latinsko: necessitate compulsus feci hoc.1
§ 261. Po francoščini in posredno po nemščini se rabi n
pačno, n. pr.
Z Vukom je začelo
2
šele pravo srbsko slovstvo
(slove
se
je začelo).
s everno od Idrije p r i č e n j a kraška zemlja
(slov.:
se
pričenja).
Tu konča tretja stran rokopisa
(slov.:
se
konča).
Carigrad je že dolgo nag i ba l k razkolu
(slov.:
se
je nagibal).
§ 262. I talijanska posebnost je n. pr.
Primerno bi bilo, če
bi se knjigo okrasilo s pisateljevo podobo
(slov.: če bi knj i go
okra s i l i s p i s a t e l j evo podobo, ali tudi: če bi s e knj i ga
okra s ila).
Komur je do tega, da se popravi škodo, ki jo je
. . .
(slov.: da popravi jo škodo).
Na Nizozemskem se črpa vodo
z mlini na veter
(slov.: črpajo vodo...).
Treba bi bilo, da se ga
prestavi v drug kraj
(slov.: da g a pr e s t av i j o ali: da bi b il
pr e s t av l j en) .
Kmete se vidi na polju
(slov.: kmet e
j e
v i
de t i na po l j u, tudi: kmet j e s e vidi jo) .
Nedoločnik.
§ 263. Nedoločnik (infinitiv) nam rabi:
1. Kot dodatek za glagoli nepopolnega pomena (ti glagoli
merijo na neko dejanje, ne na predmet ali objekt):
biti (sem),
hoteti, moči, bati se, imeti, želeti, dati
(= pustiti),
smeti, nehati,
začeti, ukazati, utegniti, učiti, znati,
veleti
itd. N. pr.
Zdrav si vi
-
deti
.
Brdavsa je bilo nekaj videti
. (Levstik.)
Lepo ga je bilo videti
.
Hoče se najesti; ne smem delati; Odrešenik, ki ima na svet priti;
začel sem delati, ne utegnem iti
.
Meni se je iz srca hotelo le-to
jagnje z vami jesti
. (Trubar.)
2. Za glagoli zaznavanja, kakor
videti, slišati, čuti
itd. (accu-
sativus cum infinitivo). N. pr.
s lišala sem ptičko peti
(N. p.) —
Videl sem ga bežati
(Miklošič.)
1 Romanski trpni deležniki se v takih primerih ne slovenijo, prim. la
tinsko:
amore ductus
(slov.:
iz ljubezni), misericordia motus, impulsus
,
captus
(slov.:
iz usmiljenja
);
i
ra inflammatus
(slov.:
iz jeze)
itd.
2 V tem pomenu so taki glagoli v francoščini n e p r e h o d n i (verbe
neutre).
