Namesto prvotnega dade (v 3. os. mn.), ki je v rabi še pri
(dolenjskih) pesnikih, se rabi dado ( da j o in d ajo).
Velelnik od vem se je glasil prvotno vej, vejva (ohranjen
le še v sestavah: povej , povejva, zapovej, prepovej).
Poleg vedo se rabi tudi vejo.
Glagol s em se dopolnjuje po glagolih bodem in biti.
V zvezi z nikalnico ne se glasi glagol s em v sedanjiku:
n i s em, n i s i, n i ; v pesmih se rabi tudi starejša oblika n e s em,
ne s i, n e s va.
Na vzhodu je ohranjena še stara oblika 3. os. edn.: j e s t.
Glagola bodem in bi t i imata v sestavi prehodnji pomen,
n. pr. dobim ali dobodem (dobom), dobi t i , velelnik: do
taodi; iznebim, iznebiti se; prebijem, prebiti; pozabim, pozabiti.
Ostanek starega pogojnika je bi (3. edninska oseba), ki iz
raža pogojni naklon za vse tri osebe in števila.
Pogojnik s edanj ega časa: j!az bi b il (bi l a, bi l o) . . .
mi bi b i l i (bi l e , bi l a) , ali: b il b i . . . , bi l i b i ..
Pogojnik preteklega časa glagola
biti:
jaz b i b il b i l , ali bil b i b i l . . .
se
ne rabi; nadomešča ga pogojnik s e d a n j e g a časa. N. pr.
Takrat bi bil za
dovoljen, ko bi bil zdrav,
namesto:
Takrat bi bil zadovoljen bil, ko bi bil zdrav (bil).
§ 264. Po obliki ima slovenščina š t i r i čase: 1. s edanj i
č a s ali s edanj i k (prezens), n. pr. del am, padem; 2. pr i
hodnj i č a s ali pr i hodnj i k (fu tur), [n. pr. de l a l bom, padel
bom, dodelal bom; 3. pretekli čas (perfekt), n. pr. delal s em,
padel sem; 4. predpre t ekl i č a s (pluskvamperfekt), n. pr. do
de l al s em bi l , padel sem bil.1
§ 255. Po pomenu ima slovenščina s edem časov in sicer:
1. Nedovršni sedanjik, ki izraža trajanje ali ponavljanj
kakega dejanja v sedanjosti, t. j. kar se sedaj godi ali ponavlja.
N.pr.
s veta si, zemlja, in blagor mu, komur p l o d i š ,
—
z oljem
mu l eci š razpokano dlan,
—
shrambe mu p o l n i š in vina mu
vračaš za znoj,
—
daješ sena in otave za vola, ki vlačil je brano,
—
točiš cvetlicam v čaše medu
(Žup.).
1 Nekdaj je imela slovenščina tudi aorist in imperfekt. s plošno se je
govoril a o r i s t v 3. osebi edn. še do 15. stoletja, danes je ohranjen le še v be
neški slovenščini. Imp e r f e k t je ohranjen v 3. osebi vseh števil v rezijanščini,
n. pr. b e š e (je bil), i m e š e (je imel), b eh o (so bili) itd.
Časi.
Breznik: s lovenska slovnica. 4. izd.
9
