b)
v n i ka l ni h zaimenskih vpraš anj i h , s katerimi vpra
šujemo po vzroku dejauja, n. pr.
Zakaj ne prideš?
—
Zakaj ne
požanjete pšenice, ki je zrela?
—
Zakaj ne popravite hiše?
Tako vprašanje je abs t rakt en stavek, ki naznanja, da se
dejanje v nobenem času ne vrši; n. pr.
Zakaj ne prideš?
pomeni:
kadar je koli prilika, da prideš, ne prideš, t. j. nisi nikoli pri
pravljen priti, t, j. povej vzrok, zakaj ob nobenem času ne prideš.
c)
Kot pripovedni (historični) sedanjik se rabi v pr i po
vedovanju, kjer pripovednik preteklo dejanje podaja kot se
danje (namišljena sedanjost).
V takem primeru moremo rabiti tudi nedovršni sedanjik,
toda začeti moramo opis s preteklim časom in prehod tvori vedno
le dovršni glagol.1 N. pr.
Križman je b il pisar pri neki graščini.
Nekdaj sta se šla on in njegov gospod izprehajat po hosti tako
daleč, da že nista vedela, kje sta. Gospod se vrne
(tu se začne
pripovedni sedanjik!),
Križman pa si ureže v meji grčavko in hodi
dalje. Kar zagleda, da ni pota nikamor več, kakor samo nazaj.
Izgubljal se je pod veliko skalo, okoli in okoli pa je bilo vse gosto
zaraslo. s ede na skalo in zagleda napis. Gleda in gleda, pa ne
more razmotati, kaj se bere. Kar se odpro vrata v skalo in na dan
pride star mož, tak kakor menih
.
Ta ga odvede globoko pod zemljo
.
Prideta do silno velike cerkve in gresta noter. Menih sede v stol,
Križmanu pa migne, naj sede tik njega. Nekaj časa molita, potlej
ga pa pelje od okna do okna-
itd. (Jurčič, Prerokovanje o kralju
Matjažu.) — Pripovedovanje se lahko začne tudi s kakim časov
nimprislovom, n. pr.
Nekoč
je rekel (ali:
nekoč reče mati hčeri)
itd.
Napačno pa bi bilo menjavati čas v i s tem s tavku, n. pr.
Ko si mi pri odhodu zadnjikrat podal roko v slovo, ko mi je tvoje
ljubo obličje izginilo izpred oči, se me polasti žalostna misel: Bog
ve, ali ga bodeš videl še kedaj?
(s tritar, v Zvonu 1870; v Zbranih
spisih l. 1887. je sam popravil:
se me je p o l a s t i l a
. ..).
č)
Dovršni sedanjik s prihodnjim pomenom, n. pr.
Letos
pridem k vam na počitnice
(= bom prišel).
Kadar se prebudi kralj
Matjaž in vsa njegova vojska, prodre iz gore in premaga vse. nase
sovražnike.
(Jurčič.)
Dovršni sedanjik se rabi namesto prihodnjika zlasti v po
gojnih, pogojnočasovnih in oziralnih stavkih, n. pr.
Če se na glavo
1
To pravilo ima že Vodnik v slovnici (1811, 130): Pretekle zgodbe večji
del sploh s sedanjim časom pripovedujemo. sam začetek se dene v pretekli čas.
