Tvornik: oseba ali stvar nekaj del a; osebkovo dejanje
prehaja na predmet izven osebka, n. pr.
mlatim
(žito),
hvalim
(učenca),
kaznujem
(poredneža).
Trpnik: oseba ali stvar nekaj trpi , t. j. sprejema učinek
dejanja, ki prihaja od druge osebe ali stvari; tvori se samo
s trpnim deležnikom preteklega časa; trpnik morejo imeti samo
neposredno prehodni glagoli. N. pr.
Učenec je bil pohvaljen
(t. j.
je prejel pohvalo),
porednež je bil kaznovan
(prejel kazen).
s rednjik: osebkovo dejanje prehaja nazaj na osebek; tvori
se s povratnim zaimkom
se;
ime ima po tem, ker je v sredi med
tvornikom in trpnikom, n. pr.
umivam se
(t. j. umivam sebe),
hva
lim se
(t. j. hvalim se sam, ne drugi),
bičam se, majem se, strižem se
.
§ 259. s rednjik nadomešča trpni način drugih jezikov. Pra
vilno ga rabimo samo tedaj, če dejanje prehaja na osebek nazaj,
t. j. če se samo kaj dela. Pravimo:
Ubil se je
(če se je sam),
ubit
je
(če so ga drugi);
povozil se je
(če se je sam),
povožen je
(če
so ga drugi);
hvalim se
(če se sam),
pohvaljen sem bil
(če so me
drugi pohvalili).
Hiša se podira
(če se sama; če jo drugi, pra
vimo tvorno: hišo podirajo);
jeklo se razbeli in se utrdi; če se
jeklo segreje, se prikazujejo vse mavrične barve; sneg se melje pod
nogami; žalost se v veselje spremeni; nič se ni izgubilo; psi se koljejo
(med seboj);
otroci se tepo; delati se
(nastati);
k hudemu vremenu
se dela, bolnega se dela, delo se odseda
itd.;
na rani se krasta dela;
noč se dela, lepo se dela
(pravimo tudi:
lepo se orje, kosi, pleve
itd.) t. j. kakor bi se samo oralo, kosilo, plelo itd. t. j. nič ne
trpim pri tem. Brezosebno:
ubilo ga je, udarilo ga je
itd.
Po vplivu tujih jezikov pišemo:
Žito se mlati na podu
(ker
se ne mlati samo;fdejanje izhaja od druge osebe ali stvari, bolje:
žito mlatijo).
Časniki se raznašajo po vsem svetu
(bolje: časnike
raznašajo).
Njiva se orje, cesta se nasipa
itd. (bolje: njivo orjejo,
cesto nasipajo).
Večkrat izrazimo trpno stanje z glagolom
dati
, n. pr.
Dal
se je potolažiti
(= je bil potolažen);
ne da se pregovoriti; ne da
si nič dopovedati; vrata se dajo zapreti; suknja se da se zasiti;
čevlji se dajo zakrpati
itd.
Povra t n i g l ago l i ne morejo imeti srednjika; pravilno
je n. pr.
Kjer se prepirajo in pravdajo, tam gine ljubezen
(ne:
kjer se prepira in pravda!);
ustavljali, upirali so se temu
(ne:
ustavljalo, upiralo se je!);
v cerkvi se lepo vedite
(ne: v cerkvi
naj se lepo vede!).
