b)
ga;
Bog ga bodi zahvaljen; Bog si ga bodi zahvaljen;
gorje si ga človeku;
c)
si;
večkrat krepi pomen kazalnih in vprašalnih zaimkov,
n. pr.
Odkod ste si vi?
(Trub.);
pojdi si kam; ni vedel, kaj si je;
bodisi; grmi si ali ne grmi, jaz pojdem v gozd; Bog si ga bodi
zahvaljen; gorje si ga človeku;
včasih naznanja nedoločen pomen,
n. pr.
kdor si bodi; kakor si bodi; kamor si bodi; marsikaj, marsikdo.
2. Največ členkov se rabi kot navezek zaimkov, n. pr.:
a)
-r;
kako-r, kamo-r, kje-r; ta členek daje zaimka oziralen
(relativen) pomen;
b)
-j;
teda-j, tako-j, zda-j, ka-j, včera-j, vekoma-j, skupaj;
pomena ta členek ne izpreminja;
c)
-kaj;
ondu-kaj, ta-kaj, sem-kaj, tja-kaj, ven-kaj. (V do
lenjskem narečju je ta členek bolj razširjen, n. pr. pred snočkanjem
[pred sinoči]; goriško: notrka [= notri] itd.)
c)
-ti;
kaj-ti, kot (iz ko-ti), ni-ti, an-ti, baš-ti.
Nekaj členkov privzema glagolske končnice za dvojino in
množino, n. pr. na, nata, nate; nu = nuj, nujta, nujte (n. pr. Trdina:
nuj ga izpiti, nujte ga izpiti), bali (pridi sem), balita, balite
(Jurčič); jeli, jelita, jelite, nikarta, nikarte.
Prislov.
§ 268. Prislovi (adverbi)1 so tisti členki, ki natančneje do
ločajo glagole (povedek) in pridevnike, bodisi pridevno ali po
vedne, glede na razmerje kraja, časa, vzroka in načina.
Prislovi so po vprašanja:
1. krajevni, ki zaznamujejo:
a)
na vprašanje kje) mesto,
kjer se kaj godi ali biva, n. pr. ta, takaj; tam, tamkaj; ondi;
drugje; nekje;
b)
na vprašanje kam? pomikanje ali smer dejanja,
n. pr. sem, semkaj; tja, tjakaj; drugam; nekam;
c)
na vprašanje
kod? kraj, kjer se kaj vrši, n. pr. tod, odtod, dotod; ondot; drugod.
2. časovni, ki naznanjajo:
a)
na vprašanje kdaj? doklej?
odklej? čas, v katerem se kaj godi ali biva, n. pr. sedaj, zdajci,
takoj; tedaj, takrat; nikdar, vsekdar; pravkar, precej;
b)
na vpra
šanje kolikokrat? koliko časa? ponavljanje ali nadaljevanje
kakega dejanja, n. pr. marsikrat, večkrat, včasi, češče.
1
Izraz prislov (lat. adverb) je dobeseden prevod grškega epirrema; ime
izraža torej samo to, da se glagol ( ad - ve r bum) natančneje določa; ime ne
izraža njegove celotne rabe.
