Velelnik se izraža lahko tudi z nedoločnikom, n. pr.
s tarih
šeg ne vseh zatreti, novih ne vseh sprejeti!
—
Le moriti ga ne!
(Ravn.) —
Nikar jih posnemati!
(Miklošič.)
Velelnik se rabi:
1. v glavnih stavkih, n. pr.
Kmet vleci in garaj
(naj vleče
in gara)
noč in dan, potem mu pa pulijo izpred ust.
(Finžgar.)
—
Naj ne izkuša na visoko, kdor nima v glavi!
—
Š
čet je ščet,
gladi jo zad ali spred.
—
Imaš li, brate, mnogo od nebes, od
bratov ne odvračaj mi očes
(Gregorčič);
2. v odvisnih stavkih, n. pr.
Od nekod se nam
(t. j. v s tritar
jevem Zvonu)
stavi rajni
(list)
„Glasnik
“
v zgled, katerega posne
majmo.
(s tritar.) —
Volja božja je, da delajmo po njegovih zapo
vedih.
(Metelko.) —
Vse nauke, kako z drugimi ravnajmo, je iz
rekel Gospod tako
itd. (Ravn.).
V nikalnem velelniku se rabijo nedovršniki, n. pr. Najmlajši
brat pravi doma očetu: „Vem, da so se bratje ponesrečili,
pojdem
(enkratno !) jih iskat“. Oče mu brani, rekoč:
„Ne hodi
(en
kratno dejanje!) jih iskat!“ (Križnik, O dvanajstih bratih in
sestrah.) Trdilno bi rekel:
Le pojdi!
—
Ne skrivaj
svojega obličja
pred svojim hlapcem! (Dalmatin; Trubarje prevedel to mesto na
pačno: ne skrij!) —
Ne prijemaj
noža! (Ravn.)
Pomni:
vrzi,
toda:
ne meči; odstrizi,
toda:
ne strizi; odpusti,
toda:
ne odpuščaj
itd.
Trajni glagoli se pri nikanju s preminjajo v ponavljalne,
n. pr.
nesi
(trajni glagol), toda:
ne nosi
(ponavljalni glagol);
pelji,
toda:
ne vozi; vleci,
toda:
ne vlači; lezi,
toda:
ne lazi.
Nikanje se lahko okrepi s prislovom nikar, n. pr.
Nikar ne
hodi!
—
Nikar lagati!
Tudi:
nikar, nikarta, nikarte!
Če hočemo ;enkratno dejanje poudariti, moramo prepoved
opisati, n .pr.
Ne smeš tega storiti; ne smeš iti; ne smeš prelomiti!
Nikanje v o d v i snem stavku, n. pr. Ko bote videli gnusobo
razdejanja na svetem mestu, takrat naj beže v hribe oni, ki so
v Judeji; in kdor je na strehi, naj
ne stopa
doli, da bi vzel kaj
iz svoje hiše; in kdor je na polju, naj
se ne vrača
po plašč.
Tvornik, trpnik in srednjik.
§258. Glagolima trojen način: tvorni način ali t vorni k
(aktiv), trpni način ali trpni k (pasiv) in srednji način ali
s rednj i k (medij).
