128
Imens ki glagoli so: be s edova t i (od: beseda, ne od:
besediti!), kupovat i (od kup, ne od kupiti!), g l a s ovat i (od
glas, ne od glasiti!), kaznova t i (od kazen, ne od kazniti),
gostovati, hudovati, kljubovati, robovati itd.
Zato je treba ločiti: n a g l a š e va t i (od glagola naglasiti),
toda n a g l a s ovat i (od imena naglas); zadoš čeva t i (od za
dostiti), zados t ova t i (od zadosti); name š č eva t i (od name
stiti), name s t ova t i (od namesto).
Posebej pomni: ur e j eva t i (ne uredovati, ker je od ure
diti), toda uradovat i (od urad); opazovat i (ker od opaza =
opazka); obrazova t i (od obraz), toda i zobraž eva t i (ker od
izobraziti).
Mnogo glagolov VI. vrste ima tudi oblike v V. vrsti z istim
pomenom, n. pr. ure jat i in urejevat i . V takem primeru je
bolje pisati krajšo obliko, tedaj: i zvaža t i , naznan j a t i , po
kušat i , pozabl j a t i , obs ojat i (ne: izvaževati, naznanjevati).
Glagoli z brezpriponskim sedanjikom.
§ 253. s edanjiško osnovo brez pripone (atematični glagoli)
imajo: dam, vem, jem,
neposredno na koren.
s em. Osebna obrazila se pritikajo
Nedoločnik:
dati,
vedeti,
jesti,
biti;
namenilnik:
— — jest,
—
sedanjik:
dam vem jem səm
daš
veš
ješ
si
da
ve
je
je
dava
veva
jeva
sva
dasta
vesta
jesta
sta
damo
vemo
jemo
smo
daste
veste
jeste
ste
dado (dajo), vedo,
jedo,
so;
velelnik:
daj, dajva povej (vedi) jej, jejva bodi
itd.
povejva (vediva), — bodiva;
tvornosed.del.I.: — vede
jede
—
„ „II
.
: — vedoč,
jedoč,
bodoč;
tvornopr. del. I.:podavši
zvedevši
pojedši
bivši
„
„
II.
:dal, dala,
vedel, ve-
pojedel,
bil, bila,
dâlo, dâli itd. dela, vedelo -jedla, lo bilo (bilo)
trpnopret. del.: dan, dana, o
— pojeden, a, o —
