Nedovršni sedanjik se rabi povsod, kjer kako dejanje na
kakršen koli način v sedanjosti traja ali se ponavlja.
Zato je napačna n. pr. takale raba:
Vsi včerašnji listi ostro
obsodijo
(prav:
obsojajo1
ali pa:
so obsodili) tako hudodelstvo.
—
V
tej knjigi razloži
(prav:
razlaga
2 ali pa:
je razložil) pisatelj svoje
nazore.
—
lz besed gospoda poslanca posnamemo
(prav:
posnemamo
ali
se da posneti, smemo posneti) to in to.
— Napačna je dalje
raba sedanjika, kakor:
Iz Beograda izve nas list, da je .
. . (prav:
je izvedel
), ker od glagola i z v ede t i nimamo nedovršnika.
Pomni pa, da se naslednji dovršniki lahko rabijo kot nedo-
vršniki: obs t a t i (n. pr
človek obs t o j i
3
iz duše in telesa);
po
z n a t i 4 (n. pr.
kmeta Jurčič dobro pozna;
vendar se rabijo druge
zloženke tega glagola navadno kot nedovršniki, n. pr.
kritika p r i
z n a v a Jurčiču veliko nadarjenost; dan se z a z n a v a
itd.), podat i
s e, n. pr.
poda se mu kakor zajcu boben),
pomeni t i , pr i l eč i
s e, n. pr.
suknja se ti p r i l e ž e ,
vendar je bolje po starem: prilega),
s mi l i s e mi, to s e s podobi , s t a t i (n. pr. s tane toliko
dinarjev), u t e gn i t i , ut egnem, ut rpe t i , z a s l už i t i , z a
upat i , zdet i s e, pr i vošč i t i .
Ker pomeni nedovršni sedanjik dejanje, ki s edaj traja (ali
se s edaj ponavlja), se ne more rabiti tam, kjer zahteva pomen
prihodnji čas, pogojni ali kak drug naklon.
Napačna je n. pr. takale raba:
Jutri popoldne se vrši zboro
vanje
(prav:
se bo vršilo).
—
Jutri pišemo nalogo
(prav:
bomo pisali).
—
Vem, da bodeš, ko to bereš, nevoljno majal z glavo
(prav:
ko
boš to bral ) .
—
O velika Gospa, sprosi mi to milost, da noč in
dan žalujem nad svojimi grehi
(prav:
da bom žaloval).
—
Želimo,
da bi s e delavci združili, da združeno toliko lažje delujejo
(prav:
da bodo
ali
da bi delovali).
—
Zvečer sem se zopet napotil v Ce
lovec, da poročam o najinem neuspehu
(prav:
da sporočim:
ali pa:
1 Listi še vedno o b s o j a j o , kadar jih bereš.
2 V knjigi ti pisatelj še v e d n o r a z l a g a , kadar koli jo bereš.
3 Po lat. in nem.
4 Glagol p o z n a t i je prišel v rabo šele v zadnjih stoletjih. s tarejši pi
satelji so rabili le nesestavljene oblike ( n e d o v r š n i k )
znati, znam
v tem po
menu, n. pr. Jaz dobro z n am (t. j. poznam) vaše misli. (Dalmatin.) Gospod,
ti m e n e znaš. (Trub.) Ajdje Boga ne zn a j o (Dalm., Hren, s chonleben) itd.
— Enako
privoščiti;
v 16. stoletju je še nesestavljena (nedovršna) oblika, n. pr.
Imaš li hlapca, mn
vošči
pravice kakor sam sebi (Dalm.). s vojemn bližnjemn
ne
vošči
(Dalm.).
