Nedoločnik:
videti,
klečati,
želeti;
namenilnik:
— klečat,
držat;
sedanjik:
vidim klečim
želim
vidiš itd.
klečiš itd.
želiš itd.
vidijo,
kleče (-ijo);
žele (-ijo);
velelnik:
visi
kleči
želi
visiva, mo klečiva, imo želiva, imo
visita, te,
klečita,
želita, ite;
tvornosed. del. I.: glede
kleče
žele
II.: videč,
klečeč,
želeč;
tvornopret. del. I.: —
—
zaželevši
II.: videl, la, lo,
klečal, âla, alo želel, ela, elo;
trpnopret. del.:
viden, ena, o vrten, ena, o zaželen, ena, o.
Po zgledu
videti
gredo primeri, ki imajo prvotno dolgi ra
stoči naglas (gl. § 48 in 50), n. pr. vi seti, vi sim poleg vi seti,
v i s i m; slišati, slišim; nedoločniška osnova v e deti , v e del,
vede l a , -lo; posebej pomni: zavede t i s e, zavedel, zavedela
sem se, zavedeli smo se.
Po zgledu
klečati
gredo: b e l e ti, -im; bledeti, brenčati,
bučati, vriščati, vrteti, živeti, ječati, kričati, molčati, režati, se-,
deti, tiščati, trpeti; sedanjik: s pi m, s pi š, s pi mo (nedoločnik:
s pa ti, spâl, spala, spâlo, po V. vrsti); del: s pe č.
Po zgledu
želeti
gredo: bati (iz: bojati), bojim se; s tati
(iz: stojati); bo l e ti, veleti, goreti, grmeti, držati, zeleneti; nedo
ločniška osnova: h o t e ti , hot e l in h(o)te l, h o t e la.
Nekateri glagoli na
-ati
imajo lahko tudi naglas na korenu
(mlajši naglas), n. pr. kr i čat i , kr i čal a, kr i čalo, t i š ča t i ,
j e čat i , r e žat i , bučat i itd.
IV.
vrsta: vrstna pripona
-i-.
§ 244. Osnova ima v nedoločniku in v sedanjika pripono
-i-, grab- i - t i , grab-i-m.
Nedoločnik: grabi - t i ;
namenilnik: grabi - t ;
sedanjik:
grabi-m, grabi-š, grabi, grabi-va, -ve, grabi
ta itd.
velelnik:
grabi , grabi - va , grabi - ve itd.;
deležnik:
grabe- č , -ča, -če; ( po ) gr ab i - v š i ; grabi l ,
- i l a, - i l o ; (po)grabl j en, -na, -no.
