velelnik:
gor i , gor i - va , gori-mo, gor i - t e ;
deležnik:
gore - č ;
g o r e - l , gore - l a , gore - l o ;
zaže l e - n , zaže l e - na , -no.
s em gredo: v i de t i , v i dim; beleti, belim; brenčati, bren
čim itd.
Tvornosedanji deležnik na
-e
imajo glagoli, kakor mo l č e ,
sede, smeje se, stoje, spe.
Trpnopretekli deležnik od že l e t i je: - ž e l en , zaželen, za
želena, zaželeno; dalje pož e l en j e ; enako ž v r go l en j e , kopr
nenje, hrepenenje, grmenje. Toda: t rp l j en j e , ž i vl j enj e .
Glagol hoteti se glasi v sedanjiku: hočem (iz: hot-je-m),
hočeš... hočejo in hote. — Velelnik: hoti. — Nikalna oblika
se glasi: nečem (iz: nehočem in to iz: neh[o]čem) in nočem
(iz: nehočem). V pesmih se rabijo tudi skrčene oblike hčem,
hčeš ali čem, češ.
Glagol smejat i ima v sed. poleg smejem ali s mejam
tudi s me j i m (po vzhodnih nar.). —Od nekdanje oblike gl e d e t i ,
gl edim (v rabi še na vzhodu) imamo deležnik: g l e d e , n. pr.
glede česa, glede na okoliščine,
in velelnik g l ed i (poleg glej).
Poleg c v e s ti se rabi tudi nedoločniška osnova: c v e t e t i ,
cve t im, c v e t e l , cve t e l a , -elo.
Kot nedovršnik se rabi obs tat i , obs toj im
(iz česa
ali
v
čem),
poleg obs tajam, obs tajati
(napačna
pa je oblika obstojati,
obstojam!); enako p r i s tat i , pr i s tojim.
Glagoli, ki pomenijo kako trpnost, imajo le tvornopret. del.
II., n. pr. obl ede l , oz e l ene l , ogore l , os i ro t e l , os i ve l ,
ot emne l , zarde l , z a s tarel.
Glagoli te vrste so ali korenski (n. pr. gore t i , bat i s e,
bojim s e itd.) ali glagolski (n. pr. l e ž a t i od l ežem, l eč i ;
s ede t i od s e s ti, s edem, imam od j e - t i , jamem) ali
imenski (n. pr. molčati od molk; kričati od krik; umejem
od imena um; b l ede t i od imena bled), ki izražajo zače t ek
ali postanek tega, kar pomeni ime, n. pr. s l abe t i = slab postajati
b l ede t i = bled postajati, kopne t i = kopno postajati.
Glede na trajanje dejanja [so nedovr šni , samo
videti
se
lahko rabi dovršno ali nedovršno.
§ 243. Naglas pri glagolih III. vrste 2. razreda.
